Sveti oče, zakaj to počnete? Zakaj ste napadli pobožno obhajanje starodavne oblike najsvetejše daritve našega Gospoda? Univerzalne in splošno razširjene zlorabe, ki se dogajajo v drugih oblikah, ne privedejo do česa več od praznih besed in splošnih izjav. Ampak kako lahko nekdo avtoritativno uči “izginotje kulture je lahko tako resno, ali celo resnejše, kot izginotje živalske ali rastlinske vrste” (Laudato Si, 145), in nato nekaj let kasneje z enim dejanjem obsodi velik del cerkvene duhovne in kulturne dediščine na izumrtje? Zakaj v tem primeru pravila “celostne ekologije”, ki ste si jih izmislili vi, ne veljajo? Zakaj se ne vprašate, ali bi lahko bilo konstantno naraščajoče števillo vernikov, ki se udeležujejo tradicionalnih svetih maš, znamenje Svetega Duha? Namesto da bi sledili nasvetu Gamaliela (Apd 5), ste te vernike presenetili s svojo prepovedjo, ki je bila celo brez vacatio legis.

Nič, kar nasprotuje Katoliški veri, ne bo sprejeto v Božji Cerkvi.

Gospod Bog, zgled cerkvenim oblastnikom in vladarjem tega sveta, ne uporablja svoje moči na tak način. Sveto Pismo pravi o Bogu: “Počelo pravičnosti je namreč tvoja moč in to, da vsemu gospoduješ, stori, da vsemu prizanašaš. (…) Ti pa si gospodar moči, zato sodiš milo in nas vodiš z veliko prizanesljivostjo.” Resnična moč nima potrebe po samopotrjevanju z okrutnostjo, saj to ni lastnost nobene avtoritete, ki želi slediti Božjemu zgledu. Naš Odrešenik sam nam je zapustil zanesljiv nauk o tem (Mt 20, 24-28). Ne samo, da ste ljudem, ki so hodili proti Bogu, izpulili preprogo izpod nog, ampak jim poskušate odvzeli celo tla, po katerih hodijo. Ta poskus bo neuspešen. Nič, kar nasprotuje Katoliški veri, ne bo sprejeto v Božji Cerkvi.

Sveti oče, nemogoče je imeti 12 let tla pod nogami, nato pa nenadoma trditi, da teh tal ni. Nemogoče je zaključiti, da moja mati, ki sem jo našel po toliko dolgih letih, ni moja mati. Papeška oblast je zares velika, a niti takšna oblast mi ne more vzeti moje matere! V življenju ne morem hoditi med dvema prepadoma, kjer eden skriva zaklad, v drugega pa naj bi ta zaklad odvrgli, saj naj bi mu potekel rok trajanja. Če bi sprejel to protislovje, ne bi več smel imeti niti intelektualnega, niti duhovnega življenja. Ali je mogoče slediti dvema nasprotujočima si izjavama? To bi pomenilo konec razumnega razmišljanja, konec občutka resničnosti in konec učinkovitega sporočanja česarkoli komurkoli. Vse te stvari so osnovne komponente človeškega življenja v splošnem, in pa posebej dominikanskega življenja.

O svoji poklicanosti ne dvomim. Trdno sem odločen nadaljevati svoje življenje in služenje v Redu sv. Dominika. A da to lahko počnem, moram razmišljati korektno in logično. Po 16. juliju 2021 v trenutnih strukturah to ni več mogoče. Kristalno jasno vidim, da zaklad svetih obredov Cerkve, tla pod nogami tistih, ki se jih udeležujejo, mati njihove pobožnosti, obstaja še naprej. Hkrati mi je postalo jasno tudi, da moram za to pričevati.

Edino, kar mi preostane, je, da se obrnem k tistim, ki so od vsega začetka radikalnih sprememb (…) branili Tradicijo Cerkve, cerkveno spoštovanje razuma in ki še naprej vernikom prinašajo nespremenljiv nauk Katoliške vere: k Duhovniški bratovščini sv. Pija X.

Edino, kar mi preostane, je, da se obrnem k tistim, ki so od vsega začetka radikalnih sprememb (sprememb, ki gredo mnogo dlje od volje Drugega vatikanskega koncila) branili Tradicijo Cerkve, cerkveno spoštovanje razuma in ki še naprej vernikom prinašajo nespremenljiv nauk Katoliške vere: k Duhovniški bratovščini sv. Pija X. Bratovščina je pokazala pripravljenost, da me sprejme tudi kot dominikanca. Ne nudi mi zgolj življenja služenja Bogu in Cerkvi, služenja brez madeža protislovij, ampak tudi možnost nasprotovanja tem protislovjem, ki so sovražnik Resnice in tako vztrajno napadajo Cerkev.

Situacija med FSSPX in uradnimo cerkveno hierarhijo je kontroverzna. Gre za notranji spor v Cerkvi, ki se dotika izjemno pomembnih stvari. Dokumenti in odločitve iz 16. julija so razlog, da se moje pozicije gledeh teh stvareh skladajo s pozicijami FSSPX. Kot vsak pomemben spor, mora biti tudi ta razrešen. Temu sem pripravljen posvetiti ves svoj trud, čigar del je tudi to pismo. Sredstva, ki se jih poslužujem, so lahko zgolj ponižno spoštovanje Resnice in krotkost, ki prihaja iz nadnaravnega vira. Lahko zgolj upamo, da bo rešitev te situacije in obnovitev edinosti zaobjela ne samo tiste, ki živijo sedaj, ampak vse generacije, pretekle in prihodnje.

Hvala za pozornost, ki ste jo namenili mojim besedam in prosim vas, Sveti oče, za vaš apostolski blagoslov.

S sinovsko pobožnostjo Kristusu,

p. Wojciech Gołaski, O.P.

Prevod: Nejc Škrbec