»Utrdi moje korake«, brez tradicije?

Letos smo se odločili, da bomo prisotni na Stični mladih. Tako smo prijavili stojnico AdDominum – Stalna skupina svetega Jožefa. Naša prijava je bila zavrnjena s pripisom: “Po posvetovanju z lastnikom Stične mladih, Slovensko škofovsko konferenco, vas nismo uvrstili na seznam letošnjih stojničarjev.” Torej letos skupine AdDominum, ki spodbuja tradicionalno sveto mašo v Sloveniji, na Stični mladih ne boste mogli spoznati. Odločitev lastnikov/organizatorjev nas tako žalosti in hkrati prinaša skrb.

Zadnja dva meseca sta bila za našo skupino zelo turbulentna. Predvsem, ko gre za izdajo papeževega motuprorija Traditionis custodes, pa tudi, ko gre za njegovo implementacijo v Sloveniji. Že sama izdaja nam je pognala strah v kosti, ker nismo vedeli, kako naj delujemo že dan po izdaji, ko je dokument začel veljati. Bili smo zbegani, hkrati pa navdani z negativnimi in žalostnimi čustvi. Ko se je implementacija motuproprija v Sloveniji razjasnila, predvsem z obiskom našega predstavnika Matevža Hribernika pri nadškofu Stanislavu, pa je postalo jasno, kako bo to potekalo. Škof je določil duhovnika, stiškega patra Nikolaja, da bo obhajal v ljubljanski nadškofiji redno mašo po misalu svetega Janeza XXIII., redna maša seveda pomeni enkrat na mesec in ne vsak teden, kot smo verniki že večkrat prosili, nazadnje junija letos. Določeno je bilo, da bo maša v stiški baziliki. 

Samostan Stična tako postaja na nek način dom tradicionalne svete maše v Sloveniji. Posledično smo začutili, da je to odlična priložnost za našo prisotnost na Stični mladih. V dobri veri smo se prijavili, bili pripravljeni pokriti stroške, in pripraviti stojnico za mlade, da tako sploh lahko spoznajo – kaj je in zakaj prav tradicionalna latinska sveta maša navdihuje mlade. Na pogovoru z nadškofom, pa ni bilo zaznati, da nas bodo pri našem delovanju – promociji katoliškega liturgičnega izročila – ovirali in zaradi česar nas je ta zavrnitev še dodatno zabolela. Nasploh žalosti informacija, da za tem stojijo škofje, naši pastirji, in ne prostovoljci ali organizatorji Stične mladih. Če bi obstajal, ali bil podan dober argument, bi bili verjetno pripravljeni sprejeti zavrnitev. Temu ni tako in žalosti nas, da mladi ne bodo mogli “utrditi korakov”, ko gre za živo katoliško izročila in pestro lepoto katoliškega bogoslužja.

Ker ob sporočilu nismo prejeli nobenega razloga, zakaj so zavrnili našo prošnjo, smo zanj zaprosili. Vprašali smo zlasti kakšni so kriteriji, po katerih zbirajo stojnice, saj očitno nekega kriterija nismo dosegli. Veseli nas, da so bili pri Katoliški mladini tako razumevajoči in prijazni, da so sami predlagali srečanje, kjer nam bodo prestavili kriterije izbire. Tega srečanja se bomo z veseljem udeležili. Upajmo, da bo po srečanju bolj jasno, kakšni so kriteriji, in bomo lahko v prihodnosti prisotni na Stični mladih. 

Kolikor nam je znano, so bili v preteklosti tam prisotni podmladki desnih strank, katoliška laiška organizacija pa tam ni zaželena? Letos temu ni tako, so pa med stojnicami tudi posvetne organizacije. Smemo to razumeti, kot da so posvetne organizacije dobrodošle na katolištoliškem dogodku, skupina zakoreninjena v katoliškem izročilu pa je zavržna? Upajmo, da bomo dobili odgovore na ta in še mnoga vprašanja.

Matevž Hribernik in Blaž Kramarič