Slovensko katoliško javnost je pred kratkim pretresla mazaška akcija na Prešernovem trgu (ognjišče), ki je skrunila čast in dostojanstvo Božje Matere Marije. Da skrunitelju ni popolnoma jasno, koga je skrunil je razvidno že iz napisa, saj očitno ne razlikuje med brezmadežnim spočetjem Device Marije in njenim deviškim spočetjem. Kar navsezadnje za primitivnega skrunitelja niti ni presenetljiva nerazgledanost.

Dogodek je seveda javno obsodila predvsem »nastopaška« katoliška javnost, drugi udje Cerkve, tudi pastirji pa je posebej niso problematizirali. Obsodba je bila izrečena predvsem v smislu neprimernega družbenega pojava in razžalitve »verskih čustev« ter kršenja verske svobode, brez da bi posebej poudarjali skrunitev Božje Matere Marije. Kaj šele, da bi kdo javno pozival k spokornim in zadostilnim pobožnostim v čast Materi Božji, zoper katero je skrunitev usmerjena.

Ob tej bridki ugotovitvi, naletimo na eno izmed starih kroničnih rakavih ran slovenske katoliške Cerkve. Da bomo problem bolje razumeli, si ga oglejmo na primeru:

 Prof. dr. Avguštin Lah je denimo leta in leta prihajal v spore s študenti na teološki fakulteti, ko je prav tako, kakor mazaška akcija na Prešernovem trgu, skrunil Božjo Mater Devico Marijo in zanikal njeno vedno devištvo, ki je ena izmed dogem katoliške Cerkve. Kar pa v slovenski katoliški javnosti ni bilo nikdar obsojeno, kaj šele sankcionirano s strani nadpastirjev, ki so o tem svetoskrunstvu zagotovo bili obveščeni. Šele v večnosti bomo izvedeli koliko študentov je zaradi te blasfemije izgubilo pravo, od Boga razodeto, vero.

 Tu se nam torej zastavlja bistveno vprašanje ob mazaški akciji na Prešernovem trgu: »Kaj brani slovenska katoliška javnost? Sebe zaradi sebe ali sveto katoliško in apostolsko, od Boga razodeto vero?«

Resnicoljuben odgovor bo gleda na zgornji, ne osamljen primer,  za slovensko Cerkev izredno težak, a vendar edini osvobajajoč.