Za svobodo vas je osvobodil Kristus

Apostol Pavel govori o stari in novi zavezi. V pismu zagovarja novost v Kristusu, zavezo, ki jo je sklenil Bog s svojim ljudstvo v Kristusu na Kalvariji. V ozadju je polemika z judi. »Lažni bratje« (Gal 2,4) zahtevajo obrezo za kristjane.

Za naše premišljevanje bomo vzeli stavek: »Za svobodo vas je osvobodil Kristus.« O čem je tukaj govora?

Iz celotnega svetega pisma vemo, da so posledice greha grozljive. Greh je prinesel veliko zlo v skupnost. Stara zaveza se v postavi opredeli do določenih grehov in poda rešitev, če pride do greha in posledično zla. Kako je bilo torej mogoče odstraniti zlo zaradi greha pred Kristusom lahko na primer beremo v 5 Mz 22,23-24: »Če najdejo koga, da je ležal pri omoženi ženski, naj umreta oba: moški, ki je ležal pri ženski, in ženska. Tako odpravi zlo iz Izraela! Če je dekle, devica, zaročena možu, pa jo kdo sreča in leži pri njej, oba pripeljite k vratom tistega mesta in ju posujte s kamenjem, da umreta; dekle zato, ker v mestu ni vpila, moškega pa zato, ker je onečastil ženo svojega bližnjega. Tako odpravi zlo iz svoje srede!« Iz teh navodil vidimo, da je cilj odstranitev zla, ki pa je bilo mogoče samo s smrtjo.

Druge knjige stare zaveze opisujejo, da je Izraelsko ljudstvo grešilo in kopičilo nezvestobo. Bog ga je izročil vojni in izgnanstvu, Kaldejci so zažgali Božjo hišo. Samo tako se je Izrael očistil zla, se spametoval in delal pokor.

Podobne strašljive posledice najdemo pri grehu kralja Davida, ko je grešil z Urijevo ženo Betsabejo. Posledica je bila smrt mnogih.

Nastopila je nova zaveza z Jezusovim prihodom in apostol Pavel pravi Galačanom, da nas je Kristus prišel osvobodit. Najprej je potrebno povedati sledeče: četudi je šel Jezus na križ, greh ostane še vedno isto zlo z grozljivimi posledicami. V novi zavezi se ni spremenilo to, da greh, ki je bil greh veljal v stari zavezi, sedaj v novi zavezi ni več greh, kakor bi nam nekateri radi dopovedali. Greh je še vedno isto zlo, Jezus ni prišel, da bi nam dovolil grešiti. Moramo reči, da ravno obratno, saj je po njegovih besedah prišel dopolnit postavo (Mt 5,17) jo očistit, kar se je vanjo prikradlo človeškega in v nekaterih pogledih še zaostrit (Mt 5: pisano je… Jaz pa vam pravim…). Stara zaveza ni produkt človeka, ne laže, ampak jasno razkriva vso zlobnost nezvestobe Bogu.

Kaj pa se je potem spremenilo ali bolje rečeno nadgradilo? Jezus nam je prinesel novo možnost kako odstraniti zlo iz naše srede. Če sta prej morala umret nečistnika, da se je odstranilo zlo, je sedaj umrl Jezus na križu, da se odstrani zlo. Če je bilo potrebno prej človeka posuti s kamenjem, potem mora iti sedaj človek k spovedi. Kakšna milost je sveta spoved! Osvoboditev od smrti zaradi greha. Premišljujmo še posebej ob molitvi križevega pota – kaj bi bilo, če Jezus ne bi umrl na križu in vstal od mrtvih. Še vedno bi bili v svojih grehih (prim. 1 Kor 15,17).

Spregovorimo nekaj več besed o sveti spovedi. Benedikt XVI. je v nekem govoru rekel: »Vsak mora namreč priznati, da je bolan, če hoče biti ozdravljen. Vsak se mora spovedati svojega greha, da bo lahko Božje odpuščanje, že podarjeno na križu, imelo učinek v njegovem srcu in na njegovo življenje.« Iz povedanega opozorimo na dve resnici:

1. Možnost osvoboditve, ki je nastopila z Jezusom v novi zavezi se ne deli avtomatično. Kakšni bi radi prepričali vernike o »avtomatskem usmiljenju« – v smislu, da storjenemu grehu že kar avtomatsko pripada tudi odpuščanje. Benedikt XVI. in cerkveno učiteljstvo trdi, da je osvoboditev možnost in ne pravilo. Ta milost je že podarjena na križu a dobi svoj učinek, šele takrat, ko se človek spove svojih grehov pri zakramentalni sveti spovedi.

2. Bodimo pozorni še na sledeče: »priznati, da je bolan.« Zaradi vsesplošne popularnosti psihoterapije, se zaradi okoliščin opravičuje grehe. Človek živi grešno, ker so ga to prisilile psihološke danosti (zaradi staršev, bolezni,…). Tak človek ves čas krivi druge za svoje mizerno grešno stanje. Kako to ne drži nam pokaže zgled pričevalca Gorana Čurkoviću (link). Njegova družina je bila daleč od idealne. Imeli so nekaj družinskih tragedij. Brat je pri prvem letu starosti postal gluhonem, sestra pri je 4-ih letih padla iz 5-ga nadstropja in se ubila, mama je bila zaradi tega depresivna in je začela pit, oče je bil več na morju kot doma in se je s svojim sinom več pogovarjal z rokami kot z besedami. Goran je večino svojega življenja preživel na ulici in na koncu pristal na heroinu, zabodel očeta in postal brezdomec. Nekega dne pa se mu je zgodilo naslednje – sedel je v nekem parku in prešinila ga je naslednja resnica: v bistvu sem za svoje stanje kriv jaz in samo jaz! Prej je vedno krivil druge ljudi. Začel je jokati in cel dan in celo noč molil zdravomarijo, ki se jo je naučil pri verouku. To je bilo gorčično zrno, ki je potem zraslo in obrodilo sad v njegovem spreobrnjenju. Nihče drug ni bil kriv za to, kar se mu je zgodilo, kot samo on.

Ta resnica je zelo osvobodilna. Če ne priznam, da sem jaz kriv ne bom nikoli ozdravel. Dokler krivim druge mi Bog ne more pomagati. Ko Bogu iskreno priznam svojo krivdo, obtožim samega sebe in zlomim svoj napuh, takrat Bog poseže v mojo dušo in ne samo, da mi odpusti, tudi reši me iz situacije v katero sem padel, kakor se je to zgodilo v primeru Gorana.

Iz vsega kar smo povedali je zelo razumno navodilo, ki nam ga daje Cerkev kako naj se spovedujmo – po vrsti in številu (k vrsti spada tudi opis okoliščin toliko, da se razkrije vrsta greha). Spoved ni psihoterapija, da bi človek spovedniku razlagal svoje občutke in svoje težave. Spoved je to, da se obtožiš svojih grehov in jih obžaluješ. Bog te osvobodi in tako odstraniš zlo iz svoje srede. Če imam še kakšno vprašanje, ki je povezano z mojim duhovnim življenjem.

Zakaj je temu tako? Ker lahko hitro iščemo v spovedi čustveno zadovoljitev in se tako vrtimo okrog sebe in pričakujemo od duhovnika kot človeka čustveno tolažbo. Spoved ni iskanje čustvene zadovoljitve. Velika nevarnost so tudi čustvene zlorabe. Marsikdaj sem slišal vernike, ki so mi rekli: »Od te spovedi nisem imel nič.« Kaj je spoved? Spoved ni odvisna od tega, kaj ti duhovnik pove. Pri spovedi gre za poseg milosti v moje življenje. Pater Pij je imel povprečno dolžino svete spovedi 3 min.

Prosimo svete duhovnike, kot so sveti Pater Pij, sveti Janez Marija Viannej, sv. Leopold Mandić, da bi se dobro spovedovali se iskreno spreobrnili in odstranjevali zlo iz svoje srede.

Hvaljen Jezus in Marija!