V osrednjem katoliškem tedniku Družina je v rubriki “Škofje odgovarjajo” bil objavljen odgovor škofa Jamnika glede krivičnega vsiljevanja obhajila na roke in odziva zvestih katolikov, ki so zaradi tega nehali prejemati obhajilo v svojih župnijah.
Odgovor
je bil izredno žaljiv, obrekljiv in netočen. Škof v odgovoru ni
sposoben razumeti stališča ljudi, ki za drago ceno pričujejo o
neprimernosti obhajila na roke. V svoj bran vzame tudi izrezan in
dejansko popačen citat psevdo-Cirila Jeruzalemskega (obstaja velika
verjetnost, da citat ni avtentičen!), ki ga tako skrajša, da služi
njegovemu cilju.
Škofovo
palico o „vprašanju vere in resničnega hrepenenja po Bogu“
lahko obrnemo proti njemu in se vprašamo, kje je vera tistih, ki
ljudem lomijo vest v popolnem nasprotovanju vsem Cerkvenim zakonom,
pravičnosti, izročilu in mednarodni medicinski stroki.
Na
pismo se je odzvala bralka, zdravnica. Žal v uredništvu njenega
argumentiranega in spoštljivega pisma niso želeli objaviti. Zato njeno pismo objavljamo tukaj. Medtem
so tudi sami bili deležni cenzure na Facebooku in govorili o svobodi
govora, ki jo že vrsto let tudi sami kratijo, ko slovenskim katolikom in celo duhovnikom ne
objavljajo njihovih pisem. Še en dokaz, da Slovenija nujno potrebuje
svobodne katoliške medije in glasove.
Pozdravljeni,
pišem
v zvezi z odgovorom škofa Antona Jamnika Obhajilo na roko,
25.10.2020 v tedniku Družina, št. 43.
Kongregacija
za bogoslužje in disciplino zakramentov je izdala navodilo
Redemptionis Sacramentum, 25.3.2004, kjer v členu 92 jasno govori o
tem, da ima vernik zmeraj pravico prejeti sveto obhajilo na jezik.
Ko
so se v času prašičje gripe leta 2009 pojavile podobne zahteve s
strani škofov glede obhajila na roko, je dobil britanski vernik
pritrdilni odgovor s strani Kongregacije, ki je izdala zgoraj
omenjena navodila, da ima vernik pravico zmeraj zahtevati, da prejme
obhajilo na jezik. Pismo je javno dostopno na spletu.
Thomistic
Institute v Washington D.C. (https://thomisticinstitute.org/)
je v sodelovanju s strokovnjaki izdal navodila, v začetku maja
2020, v katerih navaja, da podelitev svetega obhajila na jezik ne
predstavlja večjega tveganja za okužbo ali širjenje v primerjavi z
obhajilom na roko pod pogoji, ki so navedeni.
Svetovna
zveza katoliških zdravnikov je prav tako objavila študijo iz ZDA,
kjer obhajanje svetih maš in prejemanje obhajila (ne glede ali je
bilo podeljeno na roko ali na jezik- Navodila Thomistic Institute) ni
predstavljajo žarišča novih okužb ali povzročilo prenosa okužb
ob doslednem upoštevanju navodil (maska, razkuževanje rok,
distanca). Članek
o tem je dostopen na spletni strani F.I.A.M.C.
Na
koncu naj izrazim, da se počutim osebno napadena in prizadeta zaradi
določil lokalnih škofov slovenske Cerkve glede podeljevanja svetega
obhajila izrecno na roko. Opirajo se na paradigme, ki niso
znanstveno-medicinsko potrjene. Zaključek je še toliko bolj boleč,
ko me obtožujete pomanjkanja vere in hrepenenja po Bogu. Mar se ne
zavedate, da ste vi tisti, ki ste mi odtegnili prejeti vso sladkost
Gospoda in njegovih milosti na način, ki je meni kot verniku edino
sprejemljiv? Opiram se na tradicionalno izročilo Svete Cerkve in
način prejemanja svetega obhajila kleče in na jezik. Moja vest ne
dopušča, da Jezusa prejmem kakorkoli drugače. Moje roke niso
posvečene kot so maziljene duhovnikove in si zato ne drznem dotikati
se Gospoda. Poklekam pred Kralja vseh kraljev in dovolim, da vstopi k
meni, me vedno znova spreobrača in da milosti za vsakodnevni boj.
Žal, ne morem drugače prejemati Gospoda, zame je drugačen način
nevreden.
Barbara
Grm, dr. med.