Kardinal
Raymond Leo Burke je v soboto 21. marca na praznik sv. Benedikta na svoji
spletni strani objavil:
Raymond Leo Burke je v soboto 21. marca na praznik sv. Benedikta na svoji
spletni strani objavil:
Dragi prijatelji,
že nekaj časa se borimo proti širjenju koronavirusa COVID-19.
Glede na vse lahko rečemo, da se bo boj nadaljeval še nekaj časa, saj je še
toliko neznanega o tej kugi. Virus je namreč izredno zahrbten in ima sorazmerno
dolgo inkubacijsko dobo – nekateri pravijo da 14, drugi celo 20 dni – in je
zelo nalezljiv, mnogo bolj kot drugi do zdaj nam znani virusi.
Glede na vse lahko rečemo, da se bo boj nadaljeval še nekaj časa, saj je še
toliko neznanega o tej kugi. Virus je namreč izredno zahrbten in ima sorazmerno
dolgo inkubacijsko dobo – nekateri pravijo da 14, drugi celo 20 dni – in je
zelo nalezljiv, mnogo bolj kot drugi do zdaj nam znani virusi.
Eno glavnih naravnih sredstev za obrambo pred koronavirusomje izogibanje tesnemu stiku z drugimi ljudmi. Pomembno je vzdrževati primerno
razdaljo – nekateri priporočajo vsaj meter, drugi zopet šest metrov – od drugih
oseb in seveda, da se izogibamo skupinskim srečanjem, kjer so osebe v
neposrednem stiku. Ob tem se virus prenaša tudi kapljično, posebej ob kihanju
in brisanju nosu. Zato je pomembno, da si pogosto umivamo roke vsaj dvajset
sekund z milom in vročo vodo ter uporabljamo razkužilo in razkužilne robčke.
Enako pomembno je razkuževati tudi mize, stole, pulte in druge površine, ki bi
lahko omogočile kapljično okužbo. Če kihnemo ali si brišemo nos je priporočeno,
da uporabimo papirnat robček, ki ga nato takoj zavržemo in si umijemo roke.
Seveda morajo biti tisti, ki so okuženi s koronavirusom ločeni od drugih in
tisti, ki po svojem počutju sklepajo, da bi morda lahko bili okuženi, naj bodo
v samoizolaciji in naj iz ljubezni do bližnjega ostanejo doma, dokler jim ne
odleže.
Živim v Italiji, kjer je virus posebej smrtonosen, zlasti za
starejše in že bolehne ljudi. Zato me veseli, da se prebivalci Italije obnašajo
odgovorno, ko skušajo sebe in bližnje zaščititi pred okužbo. Kot vam je verjetno
že znano, je italijanski zdravstveni sistem trenutno zelo obremenjen, ko
poskuša zagotoviti zdravljenje in tudi intenzivno nego za najbolj ogrožene.
Prosim molite za Italijo, še posebej za tiste, za katere je koronavirus lahko
usoden in tiste, ki zanje skrbijo. Kot državljan ZDA spremljam širjenje virusa
tudi v svoji domovini in opažam, da si prebivalci ZDA vedno bolj prizadevajo
zaustaviti širjenje virusa, da se jim ne bi doma zgodilo kot v Italiji.
starejše in že bolehne ljudi. Zato me veseli, da se prebivalci Italije obnašajo
odgovorno, ko skušajo sebe in bližnje zaščititi pred okužbo. Kot vam je verjetno
že znano, je italijanski zdravstveni sistem trenutno zelo obremenjen, ko
poskuša zagotoviti zdravljenje in tudi intenzivno nego za najbolj ogrožene.
Prosim molite za Italijo, še posebej za tiste, za katere je koronavirus lahko
usoden in tiste, ki zanje skrbijo. Kot državljan ZDA spremljam širjenje virusa
tudi v svoji domovini in opažam, da si prebivalci ZDA vedno bolj prizadevajo
zaustaviti širjenje virusa, da se jim ne bi doma zgodilo kot v Italiji.
Trenutna situacija nas navdaja z žalostjo in tudi s strahom. Nihče
se noče okužiti z virusom in si ne želi, da bi se okužili drugi. Posebej si ne
želimo, da bi okužba s virusom ogrožala naše ljube stare starše in druge, ki
jih je že tako prizadela bolezen. Ko se borimo proti širjenju virusa smo na
nekakšnih prisilnih duhovnih vajah, zaprti v svojih domovih brez običajnih
stikov s svojimi sorodniki in prijatelji. Za tiste, ki so v karanteni, pa je
situacija še težja, saj jim je onemogočen vsak fizični stik.
se noče okužiti z virusom in si ne želi, da bi se okužili drugi. Posebej si ne
želimo, da bi okužba s virusom ogrožala naše ljube stare starše in druge, ki
jih je že tako prizadela bolezen. Ko se borimo proti širjenju virusa smo na
nekakšnih prisilnih duhovnih vajah, zaprti v svojih domovih brez običajnih
stikov s svojimi sorodniki in prijatelji. Za tiste, ki so v karanteni, pa je
situacija še težja, saj jim je onemogočen vsak fizični stik.
Četudi bi zanemarili skrb pred okužbo z virusom, pa ne moremo
prezreti ekonomskega opustošenja, ki ga je povzročilo širjenje virusa. Ima namreč
hude učinke na posameznike, celotne družine in vse s katerimi se srečujemo v
svojem vsakdanjem življenju. Seveda si ne moremo zatiskati oči pred možnostjo še
hujšega opustošenja narodov in držav, pa tudi vsega sveta.
prezreti ekonomskega opustošenja, ki ga je povzročilo širjenje virusa. Ima namreč
hude učinke na posameznike, celotne družine in vse s katerimi se srečujemo v
svojem vsakdanjem življenju. Seveda si ne moremo zatiskati oči pred možnostjo še
hujšega opustošenja narodov in držav, pa tudi vsega sveta.
Imamo se pravico poučiti o vseh naravnih sredstvih in jih
nato tudi uporabiti, da se zaščitimo pred okužbo. Dobrodelnost temelji na
uporabi vseh preudarnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe s
koronavirusom. Kakorkoli pa morajo ta naravna sredstva upoštevati naše življenjske
potrebe, kot so: hrana, voda in zdravila. Oblasti tako še vedno, kljub vse
večjim omejitvam gibanja posameznikov, dovoljujejo obisk živilske trgovine in
lekarne, seveda ob upoštevanju vseh predvidenih ukrepov, tako varne razdalje,
kakor razkuževanja vseh, ki obiskujejo trgovine in lekarne.
nato tudi uporabiti, da se zaščitimo pred okužbo. Dobrodelnost temelji na
uporabi vseh preudarnih sredstev za preprečevanje širjenja okužbe s
koronavirusom. Kakorkoli pa morajo ta naravna sredstva upoštevati naše življenjske
potrebe, kot so: hrana, voda in zdravila. Oblasti tako še vedno, kljub vse
večjim omejitvam gibanja posameznikov, dovoljujejo obisk živilske trgovine in
lekarne, seveda ob upoštevanju vseh predvidenih ukrepov, tako varne razdalje,
kakor razkuževanja vseh, ki obiskujejo trgovine in lekarne.
Ob upoštevanju vsega kar potrebujemo za naravno življenje, pa
ne smemo pozabiti, da je naše prva skrb nadnaravno življenje z Bogom. Spomnimo
se Gospodove besede v Janezovem evangeliju: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje
besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« (Jn
14,23) Kristus je gospodar narave in zgodovine. On ni oddaljen od nas, niti ni brezbrižen
za svet, saj nam je obljubil: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt
28,20) V boju z zlom koronavirusa je torej naše najmočnejše orožje povezanost z
Gospodom v molitvi in pokori, pobožnostih in svetem bogoslužju. Pojdimo h
Kristusu, da nas bo rešil kuge in vsega hudega, saj vedno odgovarja s čisto in
nesebično ljubeznijo. Zaradi tega so za nas tako nujni, posebej pa v teh
kriznih časih, obiski naših cerkva in kapel, obhajanje zakramentov in javnih
pobožnosti ter molitev.
ne smemo pozabiti, da je naše prva skrb nadnaravno življenje z Bogom. Spomnimo
se Gospodove besede v Janezovem evangeliju: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje
besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem.« (Jn
14,23) Kristus je gospodar narave in zgodovine. On ni oddaljen od nas, niti ni brezbrižen
za svet, saj nam je obljubil: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt
28,20) V boju z zlom koronavirusa je torej naše najmočnejše orožje povezanost z
Gospodom v molitvi in pokori, pobožnostih in svetem bogoslužju. Pojdimo h
Kristusu, da nas bo rešil kuge in vsega hudega, saj vedno odgovarja s čisto in
nesebično ljubeznijo. Zaradi tega so za nas tako nujni, posebej pa v teh
kriznih časih, obiski naših cerkva in kapel, obhajanje zakramentov in javnih
pobožnosti ter molitev.
Kakor nam je omogočeno nabavljati hrano in zdravila, če ob
tem pazimo, da ne širimo okužbe s koronavirusom, tako bi nam moralo biti
omogočeno tudi moliti v naših cerkvah in kapelah, prejemati zakramente in se
udeleževati javnih molitev in pobožnosti, da bi tako mogli spoznati Božjo
bližino in ostati blizu Bogu ter ga prositi za pomoč. Brez Božje pomoči smo
namreč izgubljeni. V preteklosti so se verniki v času epidemij vedno zatekali h
goreči molitvi in procesijam. V misalu sv. Janeza XXIII. iz leta 1962 je denimo
poseben obrazec za sv. mašo v času kuge in sicer votivna maša za odvrnitev
množičnega umiranja v času kuge (Missae
Vitivae od Diversa, n. 23). Tudi v tradicionalnih litanijah Vseh svetnikov
molimo: Kuge, lakote in vojske – reši nas o Gospod!
tem pazimo, da ne širimo okužbe s koronavirusom, tako bi nam moralo biti
omogočeno tudi moliti v naših cerkvah in kapelah, prejemati zakramente in se
udeleževati javnih molitev in pobožnosti, da bi tako mogli spoznati Božjo
bližino in ostati blizu Bogu ter ga prositi za pomoč. Brez Božje pomoči smo
namreč izgubljeni. V preteklosti so se verniki v času epidemij vedno zatekali h
goreči molitvi in procesijam. V misalu sv. Janeza XXIII. iz leta 1962 je denimo
poseben obrazec za sv. mašo v času kuge in sicer votivna maša za odvrnitev
množičnega umiranja v času kuge (Missae
Vitivae od Diversa, n. 23). Tudi v tradicionalnih litanijah Vseh svetnikov
molimo: Kuge, lakote in vojske – reši nas o Gospod!
Ob velikem trpljenju in ob srečanju s smrtjo se nam pogosto
zastavlja vprašanje: »Kje je Bog?« Vendar je pravo vprašanje: »Kje smo mi?« Bog
je namreč vedno z nami, da bi nam pomagal in nas rešil, posebej v času težkih
preizkušenj in smrti. Vendar smo mi pogosto deleč stran od Boga, ker se mu
nismo popolnoma posvetili, niti dnevno ne molimo, niti ga ne častimo.
zastavlja vprašanje: »Kje je Bog?« Vendar je pravo vprašanje: »Kje smo mi?« Bog
je namreč vedno z nami, da bi nam pomagal in nas rešil, posebej v času težkih
preizkušenj in smrti. Vendar smo mi pogosto deleč stran od Boga, ker se mu
nismo popolnoma posvetili, niti dnevno ne molimo, niti ga ne častimo.
V teh dneh mi je mnogo pobožnih katoličanov izrazilo svojo
globoko žalost in obup, ker ne morejo moliti in častiti Boga v svojih cerkvah
in kapelah. Razumejo sicer trenutno nujnost vzdrževanja razdalje med ljudmi in
spoštovanja ostalih preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko zlahka upoštevali
tudi v bogoslužnih prostorih. A so kljub temu pogosto prisiljeni, da z veliko
bolečino sprejmejo dejstvo, da so njihove cerkve in kapele zaklenjene in jim je
onemogočen dostop do zakramenta sv. spovedi in zakramenta sv. evharistije.
globoko žalost in obup, ker ne morejo moliti in častiti Boga v svojih cerkvah
in kapelah. Razumejo sicer trenutno nujnost vzdrževanja razdalje med ljudmi in
spoštovanja ostalih preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko zlahka upoštevali
tudi v bogoslužnih prostorih. A so kljub temu pogosto prisiljeni, da z veliko
bolečino sprejmejo dejstvo, da so njihove cerkve in kapele zaklenjene in jim je
onemogočen dostop do zakramenta sv. spovedi in zakramenta sv. evharistije.
Istočasno veren človek ne more razmišljati o sedanjem
žalostnem stanju v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo je
sodobna kultura oddaljena od Boga. Nismo zgolj ravnodušni do njegove
navzočnosti v naši sredi, ampak smo celo naravnost uporni Bogu in zapovedim po
katerih nas je ustvaril in nas vzdržuje pri življenju. Pomislimo le na agresiven
napad na človeško življenje, moškega in ženske, ki ju je ustvaril Bog po svoji podobnosti
in sličnosti (1 Mz 1, 27), napad na nedolžne in nemočne nerojene otroke, na
tiste, ki so najbolj potrebni naše pomoči, na tiste, ki so obremenjeni s
težkimi boleznimi ali na tiste s posebnimi potrebami. V kulturi, ki ne spoštuje
človeškega življenja, smo vsak dan priča vedno hujšemu nasilju.
žalostnem stanju v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo je
sodobna kultura oddaljena od Boga. Nismo zgolj ravnodušni do njegove
navzočnosti v naši sredi, ampak smo celo naravnost uporni Bogu in zapovedim po
katerih nas je ustvaril in nas vzdržuje pri življenju. Pomislimo le na agresiven
napad na človeško življenje, moškega in ženske, ki ju je ustvaril Bog po svoji podobnosti
in sličnosti (1 Mz 1, 27), napad na nedolžne in nemočne nerojene otroke, na
tiste, ki so najbolj potrebni naše pomoči, na tiste, ki so obremenjeni s
težkimi boleznimi ali na tiste s posebnimi potrebami. V kulturi, ki ne spoštuje
človeškega življenja, smo vsak dan priča vedno hujšemu nasilju.
Ne moremo si zatiskati oči niti pred perverznim napadom nanedotakljivost človeške spolnosti, na našo identiteto moškega ali ženske, pod
pretvezo spolne samoopredelitve, pogosto nasilno nasprotne Božji izbiri. Z
vedno večjo zaskrbljenostjo smo priča uničujočemu učinku tako imenovane
“teorije spola” na posameznike in družine.
Smo tudi priče poganstva, – in to celo v Cerkvi – ki časti
naravo in zemljo. Nekateri, tudi člani Cerkve, pojmujejo zemljo kot svojo mater,
kot da smo iz nje izšli in je ona naše odrešenje. Vendar smo od Boga, stvarnika
nebes in zemlje. Samo v Bogu je naše odrešenje. Saj molimo z navdihnjenimi
besedami psalmista: »Le on [Bog] je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava:
ne bom omahoval.« (Ps 62 [61],7) Smo tudi priče neverjetno posvetnega življenja
vernikov, ki v njih ogroža Kristusovo Božje kraljestvo, učlovečenega Božjega
Sina, Kralja nebes in zemlje. Priča smo tako velikemu zlu malikovanja in češčenja
samega sebe in sveta, namesto da bi častili Boga stvarnika vsega stvarstva. Z
žalostjo spoznavamo resničnost navdihnjenih besed sv. Pavla: »Božja jeza se
namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s
svojo krivičnostjo dušijo resnico. Božjo resnico so zamenjali z lažjo. Častili
in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen!«
(Rim 1,18.25)
naravo in zemljo. Nekateri, tudi člani Cerkve, pojmujejo zemljo kot svojo mater,
kot da smo iz nje izšli in je ona naše odrešenje. Vendar smo od Boga, stvarnika
nebes in zemlje. Samo v Bogu je naše odrešenje. Saj molimo z navdihnjenimi
besedami psalmista: »Le on [Bog] je moja skala in moja rešitev, moja trdnjava:
ne bom omahoval.« (Ps 62 [61],7) Smo tudi priče neverjetno posvetnega življenja
vernikov, ki v njih ogroža Kristusovo Božje kraljestvo, učlovečenega Božjega
Sina, Kralja nebes in zemlje. Priča smo tako velikemu zlu malikovanja in češčenja
samega sebe in sveta, namesto da bi častili Boga stvarnika vsega stvarstva. Z
žalostjo spoznavamo resničnost navdihnjenih besed sv. Pavla: »Božja jeza se
namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s
svojo krivičnostjo dušijo resnico. Božjo resnico so zamenjali z lažjo. Častili
in oboževali so stvarstvo namesto Stvarnika, ki je slavljen na veke, amen!«
(Rim 1,18.25)
Več ljudi, s katerimi sem govoril o trenutni svetovni
zdravstveni krizi in njenih posledicah, mi je izrazilo upanje, da nas bo – tako
posameznike kot družine in tudi kot družbo – popeljala bližje h Bogu, ki nam je
gotovo blizu in je neizmeren v svojem nenehnem usmiljenju in ljubezni. Brezdvomno
so vsa velika zla, kot je denimo kuga, posledica izvirnega greha in naših
osebnih grehov. Bog s svojo pravičnostjo odpravlja nered, ki ga v našem
življenju in v svetu povzroča greh. Dejansko Bog zahteve svoje pravičnosti
izpolnjuje s svojim Božjim usmiljenjem.
zdravstveni krizi in njenih posledicah, mi je izrazilo upanje, da nas bo – tako
posameznike kot družine in tudi kot družbo – popeljala bližje h Bogu, ki nam je
gotovo blizu in je neizmeren v svojem nenehnem usmiljenju in ljubezni. Brezdvomno
so vsa velika zla, kot je denimo kuga, posledica izvirnega greha in naših
osebnih grehov. Bog s svojo pravičnostjo odpravlja nered, ki ga v našem
življenju in v svetu povzroča greh. Dejansko Bog zahteve svoje pravičnosti
izpolnjuje s svojim Božjim usmiljenjem.
Bog nas ni zapustil v kaosu in smrti, ki ju je greh vnesel v
svet, ampak je poslal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, da trpi,
umre, vstane od mrtvih in se vrne na desnico Božjega veličastva, da tako vedno
stane z nami, nas osvobaja greha in nas vnema s svojo ljubeznijo. V svoji
pravičnosti je Bog prepoznal naše grehe in nujnost zadostitve zanje, v svojem
usmiljenju pa nam daje milost, da se pokesamo in spreobrnemo. Prerok Jeremija
je molil: »Priznavamo, Gospod, svojo krivičnost, krivdo svojih očetov, res, grešili
smo zoper tebe. Ne zaničuj nas zaradi svojega imena, ne omalovažuj prestola
svojega veličastva! Spomni se in ne prelamljaj svoje zaveze z nami!« (Jer 14,20–21)
svet, ampak je poslal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, da trpi,
umre, vstane od mrtvih in se vrne na desnico Božjega veličastva, da tako vedno
stane z nami, nas osvobaja greha in nas vnema s svojo ljubeznijo. V svoji
pravičnosti je Bog prepoznal naše grehe in nujnost zadostitve zanje, v svojem
usmiljenju pa nam daje milost, da se pokesamo in spreobrnemo. Prerok Jeremija
je molil: »Priznavamo, Gospod, svojo krivičnost, krivdo svojih očetov, res, grešili
smo zoper tebe. Ne zaničuj nas zaradi svojega imena, ne omalovažuj prestola
svojega veličastva! Spomni se in ne prelamljaj svoje zaveze z nami!« (Jer 14,20–21)
Bog nam nikoli ne obrača hrbta, niti nikoli z nami ne
prelamlja svoje zaveze verne in trajne ljubezni, četudi smo mi pogosto
brezbrižni, hladni in nezvesti. Ko nam sedanje trpljenje razodeva toliko
ravnodušnosti, hladnosti in nezvestobe, smo poklicani, da se obrnemo k Bogu in
prosimo za njegovo usmiljenje. Prepričani smo, da nas bo uslišal in nas obdaril
z usmiljenjem, odpuščanjem in mirom. Svoje trpljenje pridružujmo Kristusovemu
trpljenju in smrti, kakor uči sv. Pavel: »Dopolnjujem v svojem mesu, kar
primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev.«
(Kol 1,24) Ko živimo v Kristusu, spoznavamo resničnost svetopisemske molitve: »Rešitev
pravičnih prihaja od Gospoda, njihovega zavetja ob času stiske.« (Ps 37
[36],39) V Kristusu nam je Bog v celoti razkril resnico, izraženo v molitvi
psalmista: »Dobrota in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta
poljubila.« (Ps 85 [84],11)
prelamlja svoje zaveze verne in trajne ljubezni, četudi smo mi pogosto
brezbrižni, hladni in nezvesti. Ko nam sedanje trpljenje razodeva toliko
ravnodušnosti, hladnosti in nezvestobe, smo poklicani, da se obrnemo k Bogu in
prosimo za njegovo usmiljenje. Prepričani smo, da nas bo uslišal in nas obdaril
z usmiljenjem, odpuščanjem in mirom. Svoje trpljenje pridružujmo Kristusovemu
trpljenju in smrti, kakor uči sv. Pavel: »Dopolnjujem v svojem mesu, kar
primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev.«
(Kol 1,24) Ko živimo v Kristusu, spoznavamo resničnost svetopisemske molitve: »Rešitev
pravičnih prihaja od Gospoda, njihovega zavetja ob času stiske.« (Ps 37
[36],39) V Kristusu nam je Bog v celoti razkril resnico, izraženo v molitvi
psalmista: »Dobrota in zvestoba se bosta srečali, pravičnost in mir se bosta
poljubila.« (Ps 85 [84],11)
V naši popolnoma posvetni kulturi, gledamo na molitev,
pobožnost in bogoslužje, kot na druge življenjske aktivnosti, ki niso nujno
potrebne, kot na primer obisk kina ali nogometne tekme in se jim lahko odpovemo,
da bi tako preprečili smrtonosno okužbo. Toda molitev, pobožnosti in bogoslužje,
predvsem zakrament sv. spovedi in sv. maša, pa sta bistveno potrebna za
vzdrževanje zdravega in polnokrvnega duhovnega življenja ter iskanje Božje
pomoči v času splošne velike nevarnosti. Zaradi tega preprosto ne moremo sprejeti
določil posvetnih vlad, ki obravnavajo bogoslužje enakovredno obisku
restavracije ali atletskega tekmovanja. Po drugi strani pa so ljudje, ki že
tako trpijo zaradi posledic kuge, zdaj prikrajšani še za resnična srečanja z
Bogom, ki je med nami [po zakramentih. op. p.], da bi ozdravljal in delil mir.
pobožnost in bogoslužje, kot na druge življenjske aktivnosti, ki niso nujno
potrebne, kot na primer obisk kina ali nogometne tekme in se jim lahko odpovemo,
da bi tako preprečili smrtonosno okužbo. Toda molitev, pobožnosti in bogoslužje,
predvsem zakrament sv. spovedi in sv. maša, pa sta bistveno potrebna za
vzdrževanje zdravega in polnokrvnega duhovnega življenja ter iskanje Božje
pomoči v času splošne velike nevarnosti. Zaradi tega preprosto ne moremo sprejeti
določil posvetnih vlad, ki obravnavajo bogoslužje enakovredno obisku
restavracije ali atletskega tekmovanja. Po drugi strani pa so ljudje, ki že
tako trpijo zaradi posledic kuge, zdaj prikrajšani še za resnična srečanja z
Bogom, ki je med nami [po zakramentih. op. p.], da bi ozdravljal in delil mir.
Duhovniki in škofje se moramo javno zavzeti, da je nujno, da
katoličani molijo in častijo Boga v
svojih cerkvah in z javnimi procesijami prosijo Boga, da blagoslovi svoje zelo
trpeče ljudstvo. Vztrajati moramo, da naj državne omejitve, seveda tudi v
korist države, upoštevajo velik pomen dostopa do bogoslužnih prostorov, posebej
v času državnih in mednarodnih kriz. V preteklosti, resnici na ljubo, so vlade
razumele pomembnost vere, molitve in bogoslužja za odvrnitev kuge.
katoličani molijo in častijo Boga v
svojih cerkvah in z javnimi procesijami prosijo Boga, da blagoslovi svoje zelo
trpeče ljudstvo. Vztrajati moramo, da naj državne omejitve, seveda tudi v
korist države, upoštevajo velik pomen dostopa do bogoslužnih prostorov, posebej
v času državnih in mednarodnih kriz. V preteklosti, resnici na ljubo, so vlade
razumele pomembnost vere, molitve in bogoslužja za odvrnitev kuge.
Če smo v času nevarnosti okužbe našli način, kako poskrbeti
za hrano, zdravila in druge življenjske potrebščine, ne da bi neodgovorno
tvegali širjenje okužbe, bomo gotovo lahko na podoben način našli pot, kako
poskrbeti za nujne potrebe duhovnega življenja. Omogočili bi lahko denimo,
večje število sv. maš in pobožnosti, pri katerih bi tako lahko sodelovalovalo
večje število vernikov, ne da bi kršili ukrepe za zajezitev okužbe. Številne
cerkve in kapele so dovolj velike, da
lahko skupini vernikov omogočijo skupno molitev in bogoslužje, ne da bi kršili
predpise o primerni razdalji. Spovednice s tradicionalnimi mrežami so pogosto
opremljene – če niso je to mogoče zlahka storiti – s pregrinjalom, ki ga je
mogoče razkužiti, tako da je možen dostop do zakramenta sprave brez velikih
težav ali nevarnosti za prenos virusa. Če cerkev ali kapela ne premoreta dovolj
osebja, ki bi moglo redno razkuževati klopi in druge površine, ne dvomim, da bi
prišli na pomoč tudi drugi iz hvaležnosti za dar sv. evharistije, sv. spovedi
in pobožnosti ter bi z veseljem pomagali.
za hrano, zdravila in druge življenjske potrebščine, ne da bi neodgovorno
tvegali širjenje okužbe, bomo gotovo lahko na podoben način našli pot, kako
poskrbeti za nujne potrebe duhovnega življenja. Omogočili bi lahko denimo,
večje število sv. maš in pobožnosti, pri katerih bi tako lahko sodelovalovalo
večje število vernikov, ne da bi kršili ukrepe za zajezitev okužbe. Številne
cerkve in kapele so dovolj velike, da
lahko skupini vernikov omogočijo skupno molitev in bogoslužje, ne da bi kršili
predpise o primerni razdalji. Spovednice s tradicionalnimi mrežami so pogosto
opremljene – če niso je to mogoče zlahka storiti – s pregrinjalom, ki ga je
mogoče razkužiti, tako da je možen dostop do zakramenta sprave brez velikih
težav ali nevarnosti za prenos virusa. Če cerkev ali kapela ne premoreta dovolj
osebja, ki bi moglo redno razkuževati klopi in druge površine, ne dvomim, da bi
prišli na pomoč tudi drugi iz hvaležnosti za dar sv. evharistije, sv. spovedi
in pobožnosti ter bi z veseljem pomagali.
Če iz kakeršnega koli razloga vendarle nimamo dostopa do svojecerkve ali kapele, se spomnimo, da so tudi naši domovi del naših župnij, da so
»majhne Cerkve« v katere prinašamo Kristusa, po tem ko smo ga srečali v »veliki
Cerkvi«. Naj v času krize naši domovi odsevajo resnico, da je Kristus
gost vsakega krščanskega doma. Nanj se obračajmo z molitvijo, zlasti rožnega
venca in drugimi pobožnostmi. Če podoba Jezusovega presvetega Srca z podobo
Marijinega brezmadežnega Srca še vedno ni ustoličena v našem domu, je zdaj čas
da ju ustoličimo. Kraj kjer je v našem domu podoba Presvetega Jezusovega Srca
je naš »majhen« domači oltar, pri katerem se zbiramo, da se zavemo, da Kristus
biva z nami po Svetem Duhu, ki je izlit v naša srca in da tukaj polagamo svoja
pogosto uboga in grešna srca v njegovo častitljivo prebodeno Srce, ki nas je
vedno pripravljeno sprejeti, nas ozdraviti grehov in nas napolniti s svojo
Božjo ljubeznijo. Če želite ustoličiti podobo Presvetega Srca Jezusovega vam
priporočam molitvenik The Enthronement of the Sacred Heart of Jesus,
ki je dosegljiv pri Marian Catechist Apostolate. Mogoče ga je dobiti tudi v
poljskem in slovaškem jeziku.
Tistim, ki nimate dostopa do sv. maše in sv. obhajila,
priporočam pobožnost duhovnega obhajila. Ko smo pripravljeni za prejem sv.
obhajila, torej v stanju milosti to je ko se ne zavedamo nobenega smrtnega
greha, ki smo ga bili storili in nam še ni bil odpuščen v zakramentu sv.
spovedi in ko želimo prejeti Gospoda v sv. obhajilu, a to ne moremo, se duhovno
združimo s sveto mašno daritvijo in molimo h evharističnemu Gospodu z besedami
sv. Alfonza Maria Ligvorija: »Ker te sedaj ne morem prejeti zakramentalno,
pridi v moje srce vsaj duhovno.« Duhovno obhajilo je lep izraz naše
ljubezni do Gospoda v najsvetejšem zakramentu. Gotovo nam bo podelil obilje
milosti.
priporočam pobožnost duhovnega obhajila. Ko smo pripravljeni za prejem sv.
obhajila, torej v stanju milosti to je ko se ne zavedamo nobenega smrtnega
greha, ki smo ga bili storili in nam še ni bil odpuščen v zakramentu sv.
spovedi in ko želimo prejeti Gospoda v sv. obhajilu, a to ne moremo, se duhovno
združimo s sveto mašno daritvijo in molimo h evharističnemu Gospodu z besedami
sv. Alfonza Maria Ligvorija: »Ker te sedaj ne morem prejeti zakramentalno,
pridi v moje srce vsaj duhovno.« Duhovno obhajilo je lep izraz naše
ljubezni do Gospoda v najsvetejšem zakramentu. Gotovo nam bo podelil obilje
milosti.
Podobno storimo tudi, ko se zavedamo, da smo storili smrtni
greh in ne moremo pristopiti k zakramentu pokore ali spovedi. Cerkev nas v tem
primeru vabi h popolnemu kesanju, to je obžalovanju greha, ki prihaja »iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse.«
Obuditev popolnega kesanja »doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje
trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi« (KKC 1452). Obuditev
popolnega kesanja nam omogoča prejem duhovnega obhajila.
greh in ne moremo pristopiti k zakramentu pokore ali spovedi. Cerkev nas v tem
primeru vabi h popolnemu kesanju, to je obžalovanju greha, ki prihaja »iz ljubezni do Boga, ljubljenega nad vse.«
Obuditev popolnega kesanja »doseže tudi odpuščanje smrtnih grehov, če vsebuje
trdni sklep čim prej pristopiti k zakramentalni spovedi« (KKC 1452). Obuditev
popolnega kesanja nam omogoča prejem duhovnega obhajila.
Na koncu pa vera in razum, kot vedno skupaj iščeta pot do
pravične in prave rešitve te težke preizkušnje. Uporabiti moramo razum, ki naj
bo navdihnjen z vero, da bomo našli pravilen način s katerim se bomo spopadli s
smrtonosno epidemijo. Pravilen način pa daje prednost molitvi, pobožnosti in
bogoslužju, da bi izprosili Božjo milost za ljudstvo, ki trpi in je v smrtni
nevarnosti. Ustvarjeni po božji podobi in sličnosti uživamo dar
razuma in svobodne volje. Če bomo uporabljali ta dva božja
darova skupaj z božjimi darovi vere, upanja in ljubezni, bomo našli pravo pot v
trenutni svetovni preizkušnji, ki je vzrok tolike žalosti in strahu.
pravične in prave rešitve te težke preizkušnje. Uporabiti moramo razum, ki naj
bo navdihnjen z vero, da bomo našli pravilen način s katerim se bomo spopadli s
smrtonosno epidemijo. Pravilen način pa daje prednost molitvi, pobožnosti in
bogoslužju, da bi izprosili Božjo milost za ljudstvo, ki trpi in je v smrtni
nevarnosti. Ustvarjeni po božji podobi in sličnosti uživamo dar
razuma in svobodne volje. Če bomo uporabljali ta dva božja
darova skupaj z božjimi darovi vere, upanja in ljubezni, bomo našli pravo pot v
trenutni svetovni preizkušnji, ki je vzrok tolike žalosti in strahu.
Zanesemo se lahko na pomoč in priprošnjo velike množice naših
nebeških prijateljev, s katerimi smo tesno povezani v občestvo svetih. Deviška
Božja mati Marija, sveti nadangeli in angeli varuhi, sveti Jožef, resnični
ženin Device Marije in zaščitnik vesoljne Cerkve, sveti Rok, ki ga
kličemo na pomoč v času epidemij in drugi svetniki in blaženi, ki se jim
običajno priporočamo so z nami. Vodijo nas in nam zagotavljajo, da bo Bog vedno
poslušal naše prošnje in nanje odgovoril s svojim neizmernim usmiljenjem in
neskončno ljubeznijo.
nebeških prijateljev, s katerimi smo tesno povezani v občestvo svetih. Deviška
Božja mati Marija, sveti nadangeli in angeli varuhi, sveti Jožef, resnični
ženin Device Marije in zaščitnik vesoljne Cerkve, sveti Rok, ki ga
kličemo na pomoč v času epidemij in drugi svetniki in blaženi, ki se jim
običajno priporočamo so z nami. Vodijo nas in nam zagotavljajo, da bo Bog vedno
poslušal naše prošnje in nanje odgovoril s svojim neizmernim usmiljenjem in
neskončno ljubeznijo.
Dragi prijatelji, to razmišljanje sem želel deliti z vami,
ker se globoko zavedam kako zelo trpite zaradi pandemije koronavirusa. Upam, da
vam bo razmišljanje v pomoč. Predvsem pa upam, da vas bo spodbudilo, da se
boste v molitvi in bogoslužju obrnili na Boga, vsak po svojih možnostih in tako
izkusili Božje ozdravljenje in mir. Obljubljam, da se bom spominjal tudi vaših molitvenih
namenov pri svoji molitvi in pokori, posebej pri daritvi sv. maše.
ker se globoko zavedam kako zelo trpite zaradi pandemije koronavirusa. Upam, da
vam bo razmišljanje v pomoč. Predvsem pa upam, da vas bo spodbudilo, da se
boste v molitvi in bogoslužju obrnili na Boga, vsak po svojih možnostih in tako
izkusili Božje ozdravljenje in mir. Obljubljam, da se bom spominjal tudi vaših molitvenih
namenov pri svoji molitvi in pokori, posebej pri daritvi sv. maše.
Prosim vas, da se me spominjate v svojim vsakdanjih molitvah.
Pismo: Kardinal Burke
Navodila in molitve za ustoličenje podobe Presvetega Srca Jezusovega: Enthronement
Posvetitve družin Presvetemu Srcu Jezusa v slovenščini: dlib
Posvetitve družin Presvetemu Srcu Jezusa v slovenščini: dlib