Ratzinger
o nevarnosti kreativnih »voditeljev« svete
maše
o nevarnosti kreativnih »voditeljev« svete
maše
V
resnici je prišlo do klerikalizacije brez presedana. Sedaj je
duhovnik – ali »voditelj« kot ga raje kličejo – postal
resnična referenčna točka celotne liturgije. Vse je odvisno od
njega. Moramo ga videti, mu odgovarjati in biti udeleženi v njegovo
delo. Vse je odvisno od njegove kreativnosti.
resnici je prišlo do klerikalizacije brez presedana. Sedaj je
duhovnik – ali »voditelj« kot ga raje kličejo – postal
resnična referenčna točka celotne liturgije. Vse je odvisno od
njega. Moramo ga videti, mu odgovarjati in biti udeleženi v njegovo
delo. Vse je odvisno od njegove kreativnosti.
Ratzinger
o nevarnosti »kreativnega oblikovanja liturgije«
o nevarnosti »kreativnega oblikovanja liturgije«
Ni
presenetljivo, da ljudje skušajo reducirati to novo-ustvarjeno vlogo
s tem, da dodeljujejo različne vrste liturgičnih funkcij različnim
posameznikom in zaupajo »kreativno« ustvarjanje liturgije različnim
skupinam, od katerih se pričakuje, da bodo dodale »nekaj svojega«.
Pri tem čedalje manj mislimo na Boga. Čedalje bolj pa postaja
pomembno, kaj počnejo prisotni, ki se nočejo podrediti
»predpostavljenemu vzorcu«. (Duh
liturgije, poglavje 3)
presenetljivo, da ljudje skušajo reducirati to novo-ustvarjeno vlogo
s tem, da dodeljujejo različne vrste liturgičnih funkcij različnim
posameznikom in zaupajo »kreativno« ustvarjanje liturgije različnim
skupinam, od katerih se pričakuje, da bodo dodale »nekaj svojega«.
Pri tem čedalje manj mislimo na Boga. Čedalje bolj pa postaja
pomembno, kaj počnejo prisotni, ki se nočejo podrediti
»predpostavljenemu vzorcu«. (Duh
liturgije, poglavje 3)
Ratzinger
o tem, zakaj duhovnik ne bi smel biti obrnjen k ljudstvu
o tem, zakaj duhovnik ne bi smel biti obrnjen k ljudstvu
Obrat
duhovnika k ljudstvu je spremenil skupnost v zaprt krog. V svoji
zunanji obliki skupnost ni več obrnjena proti temu, kar leži pred
in nad njo, temveč je zaprta sama vase. Darovanje maše proti
liturgičnemu vzhodu ni predstavljalo »obrnjenosti k zidu«, prav
tako ni pomenilo, da »duhovnik kaže ljudem hrbet«: duhovnik
preprosto ni bil razumljen kot tako pomemben. Kajti prav tako kot je
skupnost v sinagogi skupaj gledala proti Jeruzalemu, tako je v
krščanski liturgiji skupnost skupaj gledala »proti Gospodu.« (Duh
liturgije, poglavje 3)
duhovnika k ljudstvu je spremenil skupnost v zaprt krog. V svoji
zunanji obliki skupnost ni več obrnjena proti temu, kar leži pred
in nad njo, temveč je zaprta sama vase. Darovanje maše proti
liturgičnemu vzhodu ni predstavljalo »obrnjenosti k zidu«, prav
tako ni pomenilo, da »duhovnik kaže ljudem hrbet«: duhovnik
preprosto ni bil razumljen kot tako pomemben. Kajti prav tako kot je
skupnost v sinagogi skupaj gledala proti Jeruzalemu, tako je v
krščanski liturgiji skupnost skupaj gledala »proti Gospodu.« (Duh
liturgije, poglavje 3)
Ratzinger
o skupni usmerjenosti duhovnika in ljudstva
o skupni usmerjenosti duhovnika in ljudstva
Po
drugi strani pa skupen obrat proti vzhodu med evharistično molitvijo
ostaja bistven. To ni vprašanje postranskosti, temveč bistva.
Gledati duhovnika ni pomembno. Kar je pomembno, je gledati Gospoda.
(Duh liturgije,
poglavje 3)
drugi strani pa skupen obrat proti vzhodu med evharistično molitvijo
ostaja bistven. To ni vprašanje postranskosti, temveč bistva.
Gledati duhovnika ni pomembno. Kar je pomembno, je gledati Gospoda.
(Duh liturgije,
poglavje 3)
Ratzinger
o »absurdnem fenomenu« zamenjave razpela z duhovnikom
Dejstvo,
da je bil oltarni križ večinoma premaknjen na stran oltarja, da bi
tako ljudstvo imelo neoviran pogled na duhovnika, se mi zdi eden od
resnično absurdnih fenomenov zadnjih desetletij. Je križ moteč med
mašo? Je duhovnik pomembnejši od Gospoda? (Duh
liturgije, poglavje 3)