
Gospodu Jezusu Kristusu, svetih apostolov Petra in Pavla in po lastni moči
določujemo, izjavljamo in proglašamo: Nauk, ki trdi, da je bila prečista Devica
Marija v prvem trenutku spočetja s posebno predpravico in milostjo Božjo, z
močjo zasluženja Jezusa Kristusa, Zveličarja človeškega rodu, čista obvarovana
vsakega madeža podedovanega greha, je razodel Bog. Zato morajo vsi verniki ta
nauk trdno in stanovitno verovati.«
Praznik Brezmadežnega spočetja preblažene Device Marije ima svoje korenine v 8. stoletju, ko go za praznovali Vzhodni
menihi. Po njih se je prenesel po južni Italiji, najprej v Normandijo in
Anglijo, nato na ves Zahod. Širili so ga menihi različnih redov. V začetku so
ta praznik praznovali kot spočetje Device Marije, šele kasneje kot Brezmadežno
spočetje Device Marije, pod papežem Pavlom V.(1605-1621). Sikst IV. je praznik
leta 1477 uradno priznal. Nato je papež Klement XI. leta 1708 praznik razširil
na vso Cerkev. Končno je 8. decembra 1854, blaženi Pij IX. slovesno razglasil
zgoraj zapisano dogmo.
je Božja Mati prikazala Bernardki v Lurdu in ko jo je ta vprašala kdo je, ji je
odgovorila: »Brezmadežno spočetje sem«. Nebo je potrdilo dogmo. Marija ni rekla
»Marija sem, brez madeža spočeta.« Rekla je »Brezmadežno spočetje sem«, da je
označila svoje bistvo. To je, kakor da bi bila rekla, ne: »Čista sem«, ampak »Čistost
sama sem«, ne »Devica sem«, ampak »Utelešeno in živo Devištvo sem«. To je njeno
bistvo samo, ne njena lastnost! Več je kakor brez greha spočeta. Ona je podoba
človeštva kakršno je prišlo iz Božjih rok, ko še ni bilo oskrunjeno po izvirnem
grehu, ki je, kakor jasno pravi dogma, podedovan.
Papež je v času, ko sta se naturalizem in materializem že zelo razširila in
kazala svoj peklenski obraz, imel velik pogum, da je razglasil to versko
resnico. Sovražniki Cerkve so bili besni, ker ta verska resnica kaže na vse
njihove zmote! Takratno sovraštvo do tega svetega papeža je bilo
tako silno, da je skupina protiklerikalcev napadla sprevod ki je prenašal
papeževe ostanke(tri leta po smrti) v cerkev sv. Lovrenca(to se je vršilo
ponoči, da ga ne bi razumeli kot provokacijo, leta 1811, 11 let po zasedbi
Rima) in želela papeževo krsto vreči v reko Tibero(Tevere). Kasneje je ena od
prostozidarskih lož dala kovati posebne medalje s simboli papeštva in napisom »Immortale
odium«(večno sovraštvo) za vse udeležence napada.

biti nespametni in želimo poslušati nauk, prosimo, da bi nam Marija pomagala in
stala ob strani. Pogosto kličimo k njej. V stoletjih so so nam bili dani rožni
venec, čudodelna svetinjica, prvih pet sobot, škapulir in številne druge
pobožnosti in zakramentali. Uporabljajmo jih!
se k tebi zatekamo!