Korenina sedanje krize v Cerkvi – 2. del

Serafino M. Lanzetta
 
“Humanae
vitae” je bila deležna protesta, kakršnega še nikdar prej ni bilo, dvignil pa
se je znotraj Cerkve. Knjiga z naslovom »Razkol iz leta ’68« (“The Schism of ’68”) med drugim opisuje, kako so se katoliki borili
za seksualno posodobitev ( »aggiornamento«, op. prev.). “Aggiornamento”
(posodobitev, modernizacija, op. prev.) je bila ena od ključnih besed za
interpretacijo 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora (v nadaljevanju
2VCZ) in njegovih dokumentov. 
Kardinali,
škofje in škofovske konference so dejavno sodelovali v tem uporu. Belgijski
primas, kardinal Leo Joseph Suenens, je po izidu okrožnice dosegel, da so
belgijski škofje izdali izjavo proti “Humanae vitae” v imenu tako imenovane
svobode vesti. Ta izjava je potem skupaj z nemško služila za podlago protestom
drugih škofovskih konferenc. Kardinal John C. Heenan, westminstrski nadškof, je
označil izid okrožnice papeža Janeza Krstnika Montinija kot: »Največji šok, vse
od časov reformacije.« Kardinal Bernard Alfrink je, skupaj s še devetimi
nizozemskimi škofi, celo glasoval za deklaracijo neodvisnosti, ki je vabila
Božje ljudstvo, naj se odreče prepovedi kontracepcije. 
V
Angliji se je več kot 50 duhovnikov podpisalo pod protestno pismo, objavljeno v
časniku »Times«. Med njimi je bil tudi Michael Winter, ki je, ko je govoril o
svoji odločitvi o tem, da zapusti duhovništvo, dejal, da je slednjo sprožila
prav kriza okrog “Humanae vitae”. Winter se je kasneje poročil in leta 1985
objavil knjigo z naslovom »Kaj se je sploh zgodilo z 2VCZ?« (“Whatever happened
to Vatican II?”), z namenom, da bi ponovno obudil koncilsko učenje, saj je sam
bil prepričan, da so rimske oblasti pravo učenje koncila pokopale. Morda je bil
prepričan, da je moč izvor kontracepcije, če se jo razume kot prevlado
ljubezni, najti prav v učenju 2VCZ. Winter, je sicer tudi ustanovni član
»Gibanja za poročeno duhovščino«. Kar je zares presenetljivo iz duhovniškega
vidika – Winter ni edini primer -, je bila drama, ki so jo nekateri od njih
doživeli, kadar je, kakor so sami dejali, teža prepovedi kontracepcije padla na
pleča laikov. Kako bi lahko razumeli, če je že res bilo takšno, tako veliko
trpljenje?
Vseeno
pa je pri tem bistvo drugod – če je »uradni« protest proti “Humanae vitae”, ki
so ga vodili kardinali in škofje, veljal za upravičenega, ker se je skladal s
trenutno ideologijo (ne pozabimo, da je gibanje iz leta ’68 v tistih letih
imelo v načrtu, da sprevrže krščansko moralo v imenu svobodnega seksa) -, potem
le stežka ne bi mogli videti, zakaj »uradna« miselnost, ki upravičuje
homoseksualnost med duhovniki in vsake vrste zvezo ne bi mogla prevzeti pobude
in nekega dne postati večinska.
»Če
se zadeva znajde pred oviro vesti,« kakor je zapisal Tom Burns na prvi strani
časnika »Tablet« 3. avgusta 1968 (isti uvodnik pa je bil ponovno objavljen 28.
julija 2018), potem lahko vselej obstaja takšna vest, ki zavrača oviro kot
tako. Vest, ki ni bila prej razsvetljena z resnico, je kakor čoln, ki ga
prevračajo morski valovi – prej ali slej potone. Sama vest, oz. vest brez
resnice, ni moralna vest. Slednjo je potrebno vzgojiti z namenom, da sprejema
dobro in zavrača zlo.
Ni
skrivnost, da se tisti, ki so na delu, da se dokončno pokoplje “Humanae vitae”,
radujejo ob izidu okrožnice “Amoris laetitia”, kakor da bi končno prišlo do
zapolnitve praznine glede ljubezni v nauku Cerkve. Določeno trenutno teološko
stremljenje si prizadeva, da bi se preraslo “Humanae vitae” z “Amoris laetitia”
tako, da bi to nedavno učenje papeža Frančiška glede ljubezni v družini bilo
neposredno vezano na “Gaudium et spes” (»Cerkev v sedanjem svetu«), brez
kakršne koli navezave na “Humanae vitae” in na “Casti connubii”. Skušnjava, da
bi oddvojili 2VCZ od celotnega izročila Cerkve je še vedno močno navzoča. Toda,
kakor prihaja do načela »samo vest«, tako se dogaja tudi s s posameznimi
dokumenti cerkvenega učiteljstva, kot recimo z “Gaudium et spes” ali “Amoris
laetitia”. Nobenega dokumenta ni mogoče brati v luči njega samega, temveč samo
in zgolj v luči neprekinjenega izročila Cerkve.