ODLOMEK
IZ PRIDIGE BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA, KI NOSI NASLOV RAZLIČNE VRSTE NEBEŠKEGA
VESELJA
IZ PRIDIGE BL. ANTONA MARTINA SLOMŠKA, KI NOSI NASLOV RAZLIČNE VRSTE NEBEŠKEGA
VESELJA
Kako si lahko prislužimo
višjo stopnjo nebeške časti in večnega veselja? Sveta vera nam kaže to pravo in
veselo pot.
višjo stopnjo nebeške časti in večnega veselja? Sveta vera nam kaže to pravo in
veselo pot.
Kdor hoče visoko priti,
mora svojo lestev na trdno podlago postaviti; če take podlage ni, se lestev
hitro podre. Prva podlaga do višje stopnje v nebesih je posvečujoča Božja
milost – šesta verska resnica svete vere nas uči, da brez nje ne moremo
narediti nič zaslužnega za večno življenje. Če imaš smrtni greh, ti ne pomaga,
da premoliš dneve in noči, se postiš ob suhem kruhu in mrzli vodi in razdajaš
ubogim vse svoje premoženje – milost prave pokore si sicer pridobiš s takimi
dobrimi deli, za večno veselje pa nimajo nobene cene, dokler si v smrtnem grehu
Božji sovražnik. Bog sporoča po preroku Ezekijelu: »In če se pravični odvrne od
svoje pravičnosti in počne hudobijo /…/ nobeno njegovih pravičnih del, ki jih
je storil, ne ostane v spominu. Zaradi nezvestobe, ki jo je zakrivil, in zaradi
greha, ki ga je zagrešil, bo umrl.« (Ezk 18, 24) Ko se spokoriš, dobiš
posvečujočo Božjo milost, ponovno postaneš Božji prijatelj in vsa dobra dela,
ki si jih storil, spet dobijo ceno pri Bogu; naj bodo na videz še tako
malovredna, v nebesih ti bodo pripravila lepši del in te postavila na višjo
stopnjo večne slave in časti.
mora svojo lestev na trdno podlago postaviti; če take podlage ni, se lestev
hitro podre. Prva podlaga do višje stopnje v nebesih je posvečujoča Božja
milost – šesta verska resnica svete vere nas uči, da brez nje ne moremo
narediti nič zaslužnega za večno življenje. Če imaš smrtni greh, ti ne pomaga,
da premoliš dneve in noči, se postiš ob suhem kruhu in mrzli vodi in razdajaš
ubogim vse svoje premoženje – milost prave pokore si sicer pridobiš s takimi
dobrimi deli, za večno veselje pa nimajo nobene cene, dokler si v smrtnem grehu
Božji sovražnik. Bog sporoča po preroku Ezekijelu: »In če se pravični odvrne od
svoje pravičnosti in počne hudobijo /…/ nobeno njegovih pravičnih del, ki jih
je storil, ne ostane v spominu. Zaradi nezvestobe, ki jo je zakrivil, in zaradi
greha, ki ga je zagrešil, bo umrl.« (Ezk 18, 24) Ko se spokoriš, dobiš
posvečujočo Božjo milost, ponovno postaneš Božji prijatelj in vsa dobra dela,
ki si jih storil, spet dobijo ceno pri Bogu; naj bodo na videz še tako
malovredna, v nebesih ti bodo pripravila lepši del in te postavila na višjo
stopnjo večne slave in časti.
Tudi to veselo resnico
Bog potrjuje po preroku Ezekijelu: »Če pa se krivičnik odvrne od vseh grehov,
ki jih je storil /…/, ravna po pravu in pravičnosti ter prav in pravično
dela, nobeno njegovih hudodelstev, ki jih je zagrešil, ne bo ostalo v spominu.«
(Ezk 18, 21 – 22) Ješ, piješ ali se sprehajaš; vse ti množi zasluge in
pridobiva višjo vrsto v nebesih, če si le v milosti in prijaznosti pri Bogu.
Bolj kot se množi posvečujoča Božja milost v tvojem srcu, bolj se veča vrednost
tvojih zaslužkov. To veselo resnico ti želim nazorno prikazati: Poglej trgovca,
ki je začel trgovati s sto goldinarji. Ko je ustvaril sto goldinarjev dobička,
je lahko trgoval že z dvesto goldinarji, in, če bo imel srečo, bo lahko v
kratkem pridobil štiristo goldinarjev – z večjim kupom tudi več pridobi. Na
enak način raste posvečujoča Božja milost, se množi vrednost tvojih čednosti in
dobrih del ter se povzdigujeta tvoja čast in slava v nebesih. Sveta katoliška
Cerkev je to pomembno resnico potrdila na Tridentinskem zboru, kjer je izobčila
vse, ki učijo drugače. Pri vrednem prejemanju svetih zakramentov se posvečujoča
Božja milost deli in množi po Jezusovi zaslugi. Vidiš, krščanska duša, kakšen
dobiček imaš, če pogosto in vredno prihajaš k sveti spovedi in Božji mizi!
Razen stanja posvečujoče Božje milosti moramo imeti pri vseh svojih delih tudi
dober namen, ki nam zlati vsa naša dejanja, Bogu všečna in za nas zveličavna
dela, in nam množi nebeško čast in veselje. Kadar rano vstaneš, ležeš zvečer k
počitku, svoje delo začneš ali dokončaš – vselej vzdihni: »Vse za večjo Božjo
čast in zveličanje moje duše! Vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus!« Tvoje še
tako majhno delo bo postalo zlata vredno pred Bogom. Bog bo vsa taka dela v nebeško
zakladnico spravil in nekoč ti bo zanje v nebesih poplačal. Vidiš, krščanska
mati, kako si lahko od zore do mraka pridobivaš bogastvo za nebesa, tudi med
kuhanjem, ali ko otroke učiš moliti. Premisli, krščanska dekla, koliko si lahko
zaslužiš za nebesa, medtem ko hišo pometaš ali za živino skrbiš. Tvoje veselje
in čast bosta v nebesih toliko večja, kolikor več vsakdanjih del si poslala z
dobrim namenom v nebesa. Kar si v življenju pritrgaš iz ljubezni do Boga, kar
hudega potrpiš, da se lahko nato izročiš v sveto Božjo voljo, vse ti bo v
nebeškem veselju v toliko večjo slavo. Najbolj zanesljiva steza, ki vodi do
največjega nebeškega veličastva, je junaška krepost in viteška zvestoba pri
izpolnjevanju svojih dolžnosti. Po tej poti so svetniki dosegli visoko stopnjo
v nebesih. Kdor vse naredi, premaga vsa nasprotja in zvesto izpolni nalogo, ki
mu jo je določil Bog glede na njegov stan, je junak, je hrabri vitez Božjega
kraljestva; za njegov trud ga čaka posebna krona nebeške slave. Spomnimo se
junaške kreposti svetega Janeza Krstnika. Njegovo življenje je bilo težko,
oznanjevanje pokore pa srčno; stanovom je očital njihove pregrehe, razuzdanemu
kralju Herodu je brez strahu govoril: »Ne smeš imeti bratove žene.« (Mr 6,18)
Rajši je dal svojo glavo, kot da bi zamolčal greh. To je junaška krepost! Jezus
je govoril množicam o Janezu Krstniku: »Resnično, povem vam: Med rojenimi od
žena ni bil obujen večji od Janeza Krstnika.« (Mt 11,11) Kako visoka je stopnja
njegove nebeške časti! Tudi ti, gospodar, zdravnik, sodnik, vojak itd., imaš
velikokrat težavno opravilo. Ne reci: »Kaj ga je meni treba!« Pomisli na večje
nebeško plačilo, izpolni svojo dolžnost tako zvesto, kot zmoreš, in veseli se,
kajti tvoj nebeški vračnik bo nekoč rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V
malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.« (Mt 25, 21)
Bog potrjuje po preroku Ezekijelu: »Če pa se krivičnik odvrne od vseh grehov,
ki jih je storil /…/, ravna po pravu in pravičnosti ter prav in pravično
dela, nobeno njegovih hudodelstev, ki jih je zagrešil, ne bo ostalo v spominu.«
(Ezk 18, 21 – 22) Ješ, piješ ali se sprehajaš; vse ti množi zasluge in
pridobiva višjo vrsto v nebesih, če si le v milosti in prijaznosti pri Bogu.
Bolj kot se množi posvečujoča Božja milost v tvojem srcu, bolj se veča vrednost
tvojih zaslužkov. To veselo resnico ti želim nazorno prikazati: Poglej trgovca,
ki je začel trgovati s sto goldinarji. Ko je ustvaril sto goldinarjev dobička,
je lahko trgoval že z dvesto goldinarji, in, če bo imel srečo, bo lahko v
kratkem pridobil štiristo goldinarjev – z večjim kupom tudi več pridobi. Na
enak način raste posvečujoča Božja milost, se množi vrednost tvojih čednosti in
dobrih del ter se povzdigujeta tvoja čast in slava v nebesih. Sveta katoliška
Cerkev je to pomembno resnico potrdila na Tridentinskem zboru, kjer je izobčila
vse, ki učijo drugače. Pri vrednem prejemanju svetih zakramentov se posvečujoča
Božja milost deli in množi po Jezusovi zaslugi. Vidiš, krščanska duša, kakšen
dobiček imaš, če pogosto in vredno prihajaš k sveti spovedi in Božji mizi!
Razen stanja posvečujoče Božje milosti moramo imeti pri vseh svojih delih tudi
dober namen, ki nam zlati vsa naša dejanja, Bogu všečna in za nas zveličavna
dela, in nam množi nebeško čast in veselje. Kadar rano vstaneš, ležeš zvečer k
počitku, svoje delo začneš ali dokončaš – vselej vzdihni: »Vse za večjo Božjo
čast in zveličanje moje duše! Vse iz ljubezni do tebe, moj Jezus!« Tvoje še
tako majhno delo bo postalo zlata vredno pred Bogom. Bog bo vsa taka dela v nebeško
zakladnico spravil in nekoč ti bo zanje v nebesih poplačal. Vidiš, krščanska
mati, kako si lahko od zore do mraka pridobivaš bogastvo za nebesa, tudi med
kuhanjem, ali ko otroke učiš moliti. Premisli, krščanska dekla, koliko si lahko
zaslužiš za nebesa, medtem ko hišo pometaš ali za živino skrbiš. Tvoje veselje
in čast bosta v nebesih toliko večja, kolikor več vsakdanjih del si poslala z
dobrim namenom v nebesa. Kar si v življenju pritrgaš iz ljubezni do Boga, kar
hudega potrpiš, da se lahko nato izročiš v sveto Božjo voljo, vse ti bo v
nebeškem veselju v toliko večjo slavo. Najbolj zanesljiva steza, ki vodi do
največjega nebeškega veličastva, je junaška krepost in viteška zvestoba pri
izpolnjevanju svojih dolžnosti. Po tej poti so svetniki dosegli visoko stopnjo
v nebesih. Kdor vse naredi, premaga vsa nasprotja in zvesto izpolni nalogo, ki
mu jo je določil Bog glede na njegov stan, je junak, je hrabri vitez Božjega
kraljestva; za njegov trud ga čaka posebna krona nebeške slave. Spomnimo se
junaške kreposti svetega Janeza Krstnika. Njegovo življenje je bilo težko,
oznanjevanje pokore pa srčno; stanovom je očital njihove pregrehe, razuzdanemu
kralju Herodu je brez strahu govoril: »Ne smeš imeti bratove žene.« (Mr 6,18)
Rajši je dal svojo glavo, kot da bi zamolčal greh. To je junaška krepost! Jezus
je govoril množicam o Janezu Krstniku: »Resnično, povem vam: Med rojenimi od
žena ni bil obujen večji od Janeza Krstnika.« (Mt 11,11) Kako visoka je stopnja
njegove nebeške časti! Tudi ti, gospodar, zdravnik, sodnik, vojak itd., imaš
velikokrat težavno opravilo. Ne reci: »Kaj ga je meni treba!« Pomisli na večje
nebeško plačilo, izpolni svojo dolžnost tako zvesto, kot zmoreš, in veseli se,
kajti tvoj nebeški vračnik bo nekoč rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V
malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.« (Mt 25, 21)
Ob dragi kroni nebeške
slave, ki bo vse zveličane krasila, čakajo nekatere Božje služabnike in služabnice,
po nauku svetega Tomaža Akvinskega, v nebesih še posebni trije venci nebeške
slave. Dobili jih bodo tisti, ki so slavno premagali hudobni svet, svoje pregrešno
meso in pekel in so nekaj posebno hvalevrednega naredili za Božje kraljestvo.
slave, ki bo vse zveličane krasila, čakajo nekatere Božje služabnike in služabnice,
po nauku svetega Tomaža Akvinskega, v nebesih še posebni trije venci nebeške
slave. Dobili jih bodo tisti, ki so slavno premagali hudobni svet, svoje pregrešno
meso in pekel in so nekaj posebno hvalevrednega naredili za Božje kraljestvo.
Prvi slavni venec v
nebesih je mučeniški. Nosijo ga tisti, ki so premagali hudobni svet in so dali
vse, tudi svoje življenje, za ohranitev svete vere in zvestobe Jezusu.
»Dragocena je v očeh Gospodovih smrt njegovih zvestih.« (Ps 116,15) V rdečih
oblačilih se sveti velika množica krščanskih mučencev in mučenic z zlato krono
na glavi, v rokah nosijo palmove vejice srečne zmage ter se radujejo s svojim
Božjim vojvodom Jezusom.
nebesih je mučeniški. Nosijo ga tisti, ki so premagali hudobni svet in so dali
vse, tudi svoje življenje, za ohranitev svete vere in zvestobe Jezusu.
»Dragocena je v očeh Gospodovih smrt njegovih zvestih.« (Ps 116,15) V rdečih
oblačilih se sveti velika množica krščanskih mučencev in mučenic z zlato krono
na glavi, v rokah nosijo palmove vejice srečne zmage ter se radujejo s svojim
Božjim vojvodom Jezusom.
Drugi venec posebne časti
je v nebesih deviški venec. Nosijo ga tisti, ki telesno ljubezen premagajo z
Jezusovo ljubeznijo, ki ogenj mesene poželjivosti pogasijo z ognjem Božje ljubezni
in posvetijo Jezusu svojo čisto dušo in telo. Tudi zakonski in vdovski stan sta
častita in sveta, vendar je deviški toliko višji, kot je nebo višje od zemlje.
Devištvo je venec, ki se nikoli ne osuje, Božji tempelj in svetišče Svetega
Duha, drag žlahten kamen, ki ga iščejo le izbrani – sveti Atanazij pravi, da ga
le redki najdejo, mnogi pa ga sovražijo. Deviški mladeniči in deklice so
prijatelji nebeškega Kralja, sedijo najbliže pri njegovem sedežu, uči Sveti Duh
(prim. Prg 22,11), ter novo sveto pesem pojejo, ki se je ni mogel naučiti nihče
drug (prim. Raz 14,3). Nebeški ženin pravi deviški duši: »Pridi, nevesta moja, pridi,
boš kronana.« (prim. Vp 4,8) Sveti Izidor uči, da se deviška čast sveti lepše
kot sonce in jo upodablja kot angele. »Blagor mu, kdor ohrani devištvo neoskrunjeno
– ono je življenje angelov in krona svetnikov.« (sveti Atanazij)
je v nebesih deviški venec. Nosijo ga tisti, ki telesno ljubezen premagajo z
Jezusovo ljubeznijo, ki ogenj mesene poželjivosti pogasijo z ognjem Božje ljubezni
in posvetijo Jezusu svojo čisto dušo in telo. Tudi zakonski in vdovski stan sta
častita in sveta, vendar je deviški toliko višji, kot je nebo višje od zemlje.
Devištvo je venec, ki se nikoli ne osuje, Božji tempelj in svetišče Svetega
Duha, drag žlahten kamen, ki ga iščejo le izbrani – sveti Atanazij pravi, da ga
le redki najdejo, mnogi pa ga sovražijo. Deviški mladeniči in deklice so
prijatelji nebeškega Kralja, sedijo najbliže pri njegovem sedežu, uči Sveti Duh
(prim. Prg 22,11), ter novo sveto pesem pojejo, ki se je ni mogel naučiti nihče
drug (prim. Raz 14,3). Nebeški ženin pravi deviški duši: »Pridi, nevesta moja, pridi,
boš kronana.« (prim. Vp 4,8) Sveti Izidor uči, da se deviška čast sveti lepše
kot sonce in jo upodablja kot angele. »Blagor mu, kdor ohrani devištvo neoskrunjeno
– ono je življenje angelov in krona svetnikov.« (sveti Atanazij)
Tretji venec posebne časti
v nebesih je učiteljski venec; nosijo ga izbrani učitelji, ki širijo Božje
kraljestvo resnice in pravice, peklensko kraljestvo laži in hudobije pa junaško
rušijo in pokončujejo. To potrjuje Bog po preroku Danijelu, ki pravi: »Razumni
se bodo lesketali kakor sijaj neba. Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti,
pa bodo kakor zvezde za vso večnost.« (Dan 12,3) Jezus zagotavlja posebno čast
učiteljem: »Kdor pa jih bo izpolnjeval
in učil (Božje zapovedi), bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.« (Mt 5, 19)
v nebesih je učiteljski venec; nosijo ga izbrani učitelji, ki širijo Božje
kraljestvo resnice in pravice, peklensko kraljestvo laži in hudobije pa junaško
rušijo in pokončujejo. To potrjuje Bog po preroku Danijelu, ki pravi: »Razumni
se bodo lesketali kakor sijaj neba. Ti, ki so mnoge pripeljali do pravičnosti,
pa bodo kakor zvezde za vso večnost.« (Dan 12,3) Jezus zagotavlja posebno čast
učiteljem: »Kdor pa jih bo izpolnjeval
in učil (Božje zapovedi), bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu.« (Mt 5, 19)
Danes imajo krščanski
učitelji veliko priložnosti, da si prislužijo slavni učiteljski venec za
nebesa, saj je na svetu veliko lažnivih prerokov in zapeljivih časopisov, ki
ljudi motijo in zapeljujejo z grdimi lažmi! Kako lep in častit je vaš poklic,
mladi duhovniki in učitelji krščanskega ljudstva! »Če Bog ceni človeške duše
bolj kot vsa svoja druga dela,« pravi sveti Krizostom, »na kako visoko stopnjo
časti in veselja bo postavil v nebesih tiste, ki so mu pridobili človeške
duše.« Sveti Bonaventura nam je trojni venec posebne časti prikazal v prelepi
podobi: »Krona mučencev je okitena z dragimi kamni diamanti, ker so trdni kot
diamanti prestali svojo vojno za sveto vero do smrti. Krona devic je iz žlahtnih
cvetlic spletena, ker so device najlepše cvetlice krščanstva, ker je deviška
čednost med nevarnostmi sveta kakor cvetlice in lilije med trnjem. Krona
učiteljev je iz čistega zlata, kajti zlato je najžlahtnejša ruda in podoba
modrosti.«
učitelji veliko priložnosti, da si prislužijo slavni učiteljski venec za
nebesa, saj je na svetu veliko lažnivih prerokov in zapeljivih časopisov, ki
ljudi motijo in zapeljujejo z grdimi lažmi! Kako lep in častit je vaš poklic,
mladi duhovniki in učitelji krščanskega ljudstva! »Če Bog ceni človeške duše
bolj kot vsa svoja druga dela,« pravi sveti Krizostom, »na kako visoko stopnjo
časti in veselja bo postavil v nebesih tiste, ki so mu pridobili človeške
duše.« Sveti Bonaventura nam je trojni venec posebne časti prikazal v prelepi
podobi: »Krona mučencev je okitena z dragimi kamni diamanti, ker so trdni kot
diamanti prestali svojo vojno za sveto vero do smrti. Krona devic je iz žlahtnih
cvetlic spletena, ker so device najlepše cvetlice krščanstva, ker je deviška
čednost med nevarnostmi sveta kakor cvetlice in lilije med trnjem. Krona
učiteljev je iz čistega zlata, kajti zlato je najžlahtnejša ruda in podoba
modrosti.«
Vir: Krščanska beseda Antona Martina Slomška: izbrane pridige: ob
200-letnici rojstva. Maribor: Slomškova založba, 2000; str. 225 – 229.
200-letnici rojstva. Maribor: Slomškova založba, 2000; str. 225 – 229.