Mnogi se gotovo že sprašujete kako kaj s knjigo in vsak dan bolj nestrpno odpirate poštne nabiralnike, saj smo rekli, da bo končana začetek tega meseca. Knjiga je praktično končana in upamo, da bo v kratkem tudi natisnjena.
Zgoraj je sprednja platnica knjige. Na njej je slika z naslovom Evharistični Kristus, ki jo je pred nekaj leti naslikal Raul Berzosa (spletna stran), mlad španski umetnik. Slika je del zbirke Obrazi Kristusa (spletna stran) in zelo dobro ponazarja vsebino knjige.
Spodaj prilagamo opis knjige iz zadnje platnice
Corpus Christi – sveto obhajilo in prenova Cerkve
Božje
učlovečenje doseže svoj pravi višek samoponižanja in samoodpovedi v skrivnosti
svete evharistije. V tem zakramentu se skrivnost »Boga z nami« razkrije na
neprekosljiv način, z vsemi neizmernimi posledicami božje ljubezni.
učlovečenje doseže svoj pravi višek samoponižanja in samoodpovedi v skrivnosti
svete evharistije. V tem zakramentu se skrivnost »Boga z nami« razkrije na
neprekosljiv način, z vsemi neizmernimi posledicami božje ljubezni.
Kristus
ni le »Bog z nami«, on je Bog, ki se je v mali posvečeni hostiji brezpogojno
dal v roke ljudem, brez vsakega zadržka. Zares, evharistični Jezus je v Cerkvi
v podobi posvečene hostije najbolj ubog in nebogljen. To velja zlasti v času
delitve svetega obhajila.
ni le »Bog z nami«, on je Bog, ki se je v mali posvečeni hostiji brezpogojno
dal v roke ljudem, brez vsakega zadržka. Zares, evharistični Jezus je v Cerkvi
v podobi posvečene hostije najbolj ubog in nebogljen. To velja zlasti v času
delitve svetega obhajila.
Med
deljenjem svetega obhajila v naših dneh ugotavljamo pojav izjemnega pomankanja
čuta in skrbi za vse konkretne zahteve stvarne in bistvene navzočnosti
učlovečenega Boga v posvečeni hostiji. Potrebna zunanja znamenja čaščenja,
sakralnosti in skrbi pri ravnanju s hostijami so skrčena na minimum. Zunanji
način ravnanja s svetimi hostijami z minimalističnimi znaki čaščenja sčasoma privede k veri v učlovečenje in evharistično spremenjenje
(transubstanciacijo), ki je skrčena le na teoretično raven.
deljenjem svetega obhajila v naših dneh ugotavljamo pojav izjemnega pomankanja
čuta in skrbi za vse konkretne zahteve stvarne in bistvene navzočnosti
učlovečenega Boga v posvečeni hostiji. Potrebna zunanja znamenja čaščenja,
sakralnosti in skrbi pri ravnanju s hostijami so skrčena na minimum. Zunanji
način ravnanja s svetimi hostijami z minimalističnimi znaki čaščenja sčasoma privede k veri v učlovečenje in evharistično spremenjenje
(transubstanciacijo), ki je skrčena le na teoretično raven.
Evharistija
je resnično srce in življenje Cerkve. Če se torej konkretno čaščenje Boga v
evharistiji objektivno zmanjšuje, srcu in življenju Cerkve nekaj manjka, sta namreč
prizadeta. Da bi ponovno ozdravili srce in življenje Cerkve, moramo danes
najprej ozdraviti način, kako ravnamo z evharističnim Jezusom pod podobo
posvečene hostije. Kajti posvečena hostija je – tudi v svojem najmanjšem drobcu
– nič manj kot Gospod sam.
je resnično srce in življenje Cerkve. Če se torej konkretno čaščenje Boga v
evharistiji objektivno zmanjšuje, srcu in življenju Cerkve nekaj manjka, sta namreč
prizadeta. Da bi ponovno ozdravili srce in življenje Cerkve, moramo danes
najprej ozdraviti način, kako ravnamo z evharističnim Jezusom pod podobo
posvečene hostije. Kajti posvečena hostija je – tudi v svojem najmanjšem drobcu
– nič manj kot Gospod sam.