Mons. Klaus Gamber – Maševanje proti ljudstvu


Zamisel, da se duhovnik
ljudstvu postavi nasproti, sega nedvomno do Martina Lutra. Pred Lutrom ideje,
da duhovnik med maševanjem stoji ljudstvu nasproti, ni mogoče najti v nobenem
literarnem tekstu. Za utemeljitev tovrstnega maševanja ni mogoče uporabiti niti
rezultatov arheoloških raziskav. S
katoliškega stališča si žrtveni in gostijski značaj maše v resnici nista nikoli
nasprotovala.
Večerja in darovanje (sacrificium) sta dva elementa iste
slovesnosti, čeprav v različnih obdobjih zagotovo nista bila vedno izražena z
enako močjo. Če se danes želi dajati večji pomen gostiji pri evharistični
daritvi, je treba povedati, da se to med maševanjem proti ljudstvu sploh ne
kaže tako zelo močno, kakor se mnogokrat želi in misli. Pri mizi je dejansko
samo »predsednik« večerje, medtem ko vsi ostali gostje sedijo spodaj v ladji,
na mestih, odmerjenim »gledalcem«, ne da bi imeli kakršenkoli odnos z mizo
Večerje. Najboljši način za ponovni
poudarek žrtvenega značaja svete maše je podan z dejanjem skupne usmeritve z
duhovnikom proti vzhodu, to je v isto smer
, med evharistično molitvijo, ko
se resnično daruje sveta žrtev. Gostijski značaj bi tako lahko bil bolj
poudarjen med obredom obhajila. Po katoliškem pojmovanju je sveta maša veliko
več kot zbrana skupnost pri večerji v spomin na Jezusa iz Nazareta: kar je
odločilno, ni doseganje izkušnje skupnosti, čeprav se tudi tega ne sme
zanemarjati (prim. 1 Kor 10,17), temveč je
odločilno čaščenje, ki ga skupnost daruje Bogu
. Referenčna točka mora biti
vedno Bog in ne človek; ravno zato se že od samih začetkov v krščanski molitvi
vsi obračajo k Njemu, duhovnik in ljudstvo si namreč ne morejo stati nasproti.
Iz vsega tega moramo potegniti nujne posledice: maševanje proti ljudstvu je treba šteti za to, kar v resnici je,
novost, izum Martina Lutra.
Mons.
Klaus Gamber, Instaurare omnia in Christo, 2/1990
Mons. Gamber (+1989),
doktor teologije in filozofije, častni član Papeške liturgične akademije,
papežev tajni častni komornik in kaplan. Tedanji kardinal Ratzinger je kmalu po
njegovi smrti izjavil, da je bil mons. Gamber »tisti učenjak, ki med vojsko
psevdo liturgikov  resnično predstavlja
liturgično mišljenje središča Cerkve«.
Njegovo najbolj znano
delo je (med več kot 360 naslovi) knjiga Reform
of the Roman liturgy
. Francoski izdaji je predgovor prispeval sam kardinal
Ratzinger. Znanja žejen bralec bo zagotovo našel nekaj njegovih esejev tudi na
internetu. Mi pa prilagamo povezavo do zgoraj omenjene knjige.