Liturgija velikega petka


I. Liturgija z leviti
I. Priprava
Oltar naj bo popolnoma
brez okrasja, na njem naj stoji šest svečnikov z rdečimi svečami, v sredi pa
križ z vijoličnim zagrinjalom, ki naj bo tako postavljen, da se lahko odgrne.
Tabernakelj naj bo brez zavese, na stopnicah naj se nahajajo tri vijolične
blazine za duhovnike. Mizica naj bo pogrnjena z belim prtom. Na njej naj se
nahajajo: oltarni prt, golo stojalo za misal, črno pregrinjalo za kelih, burzo,
korporal, purifikatorij, vrčka z vinom in vodo, rutico, ragljo, dva svečnika z
rdečimi svečami. Ob njej naj stoji križ za procesijo, zakrit z vijoličastim
pregrinjalom. Za čaščenje križa potrebujemo vijoličasto preprogo, vijoličaste
blazine ter bel z vijolično svilo pretkan prt. Na listni strani naj se pripravi
goli sedež, na evangeljski strani pa naj stojijo nepokriti pulti za branje
trpljenja. V kapelici z Najsvetejšim naj bo belo ogrinjalo, bele sveče za
procesijo, nebo, raglja in razgrnjen korporal. V zakristiji naj se pripravi
črna mašna obleka, trije amikti, albe, pasovi. Za mašnika: manipelj, štola in
mašni plašč. Za diakona: manipelj in štola. Za subdiakona: manipelj. Za
diakone, ki bodo peli trpljenje, naj se pripravijo tri albe, amikti, pasovi,
maniplji in široke štole. Subdiakon, ki nosi križ, potrebuje amikt, albo in
pas. Pripravita naj se tudi dve kadilnici za procesijo.
II. Obred
a) Od začetka do trpljenja
Pred
oltarjem vsi pokleknejo, le mašnik se prikloni. Nato mašnik z levitoma poklekne
na spodnjo stopnico in se uleže na blazine, leži tako dolgo, da bi lahko
zmolili psalm Miserere, drugi pa
sklonjeni klečijo. Takoj po pokleku gresta strežnika k mizici in vzameta
oltarni prt in ga razgrneta na oltar. To storita takole: konci prta ob straneh
visijo, zadnji del pa toliko zavihata, da sprednji del doseže rob oltarja.
Potem poklekneta na svoje mesto. Ceremonier prinese stojalo z misalom in ga
odpre, po opravljeni molitvi mašnik z leviti vstane in pristopi k oltarju. Tu
ga poljubi in stopi k misalu. Ko mašnik bere berilo, vzame strežnik ali kak
klerik knjigo za berila in odide proti sredi oltarja, poklekne in stopi na
listno stran in recitira berilo s kvintno kadenco. Zatem zapre knjigo, poklekne
v sredini, nese knjigo na mizico in se vrne na svoje mesto. Po nadaljevalnem
spevu stopita oba levita drug za drugega. Mašnik poje Oremus…, se prikloni križu, razprostre in sklene roke ter nadaljuje
na ta način naslednje prošnje. Diakon poje Flectamus
genua
…. in na koncu besedila poklekne. Subdiakon poklekne, vstane ter
odgovori: Levate. Mašnik pri tem ne
poklekuje. Subdiakon sleče, če ima oblečen, podvihani plašč, prejme knjigo iz
ceremonierjevih rok in poje kakor je običajno. Potem ne gre poljubit mašnikove
roke, ampak le odda knjigo, obleče plašč in stopi na diakonovo desnico.
Mašnik z levitoma leže moli
b) Od trpljenja do odkrivanja križa
Vse je
izredno podobno kot na cvetno nedeljo (glej članek Liturgija cvetne nedelje).
Petje trpljenja

 

c) Odkrivanje
in čaščenje križa
To je višek
božje službe na veliki petek. Proti koncu prošenj pogrneta strežnika na
primernem mestu preprogo za križ. Nanjo položita vijoličasto blazino in preko
nje po dolgem položita bel prt. Po prošnjah gre mašnik z levitoma brez
priklonov k sedežem. Mašnik sleče plašč, prav tako subdiakon, če ga ima.
Maniplje obdržijo še vsi, snamejo jih šele pred čaščenjem križa. Zatem stopijo
vsi k voglu listne strani. Mašnik in subdiakon se obrneta k ljudstvu, diakon pa
gre takoj po križ. Drži ga tako, da ima zakrito Gospodovo obličje obrnjeno
proti sebi. Po najkrajši poti ga nese k mašniku in mu ga brez poljuba odda in
stopi na njegovo desnico. Pristopi strežnik z odprtim misalom. Mašnik z
največjim spoštovanjem sprejme križ, ga drži, obrnjen proti ljudstvu, z levico
z desnico pa razkrije gornji del toliko, da se ne vidi glave. Pri tem mu
pomagata levita. Zdaj dvigne križ do višine svojih oči in poje Ecce lignum crucis ter nadaljuje z
levitoma in quo salus… Ko začne
mašnik peti, vsi v prezbiteriju vstanejo in pri Venite, adoremus… pokleknejo na obe koleni ter globoko sklonijo
glave. Strežnik zapre knjigo, poklekne in se prikloni. Zatem vstanejo, mašnik z
levitoma stopi na podič listne strani, odkrije desno roko in glavo, ga dvigne
malo više in poje z višjim glasom Ecce
lignum
… Vse drugo se odvija kakor poprej. Nazadnje mašnik, stoječ pri
sredini oltarja, odkrije ves križ, ga dvigne še više in poje še z višjim
glasom. Po tretjem Venite, adoremus….
klečijo vsi, tudi levita na podiču. Šele po odpetem Venite, adoremus… spremlja ceremonier mašnika, ki nese križ, na
določenem mestu pristopi od evangeljske strani. Tamkaj poklekne in položi križ
na blazino. Potem vstane, poklekne na eno koleno in se vrne nazaj k sedežem.
Istočasno z njim vstanejo tudi vsi drugi in stojijo. Levita vstaneta na podič,
ko mašnik vstane in poklekne pred križem. Nato vsi trije krenejo k sedežem. Pri
sedežih si snamejo maniplje (ponekod je navada, da se sezujejo, a to levitom ni
zaukazano). Nato odide mašnik sam s sklonjenimi rokami k čaščenju križa. V
primerni razdalji trikrat poklekne na obe koleni in medtem vsakokrat moli s
sklonjeno glavo. Tretjič poklekne tik pred križem, poljubi noge Križanega,
vstane in zatem poklekne na eno koleno ter se vrne k sedežem. Vzame manipelj in
obleče plašč, se usede in pokrije. Medtem ko gre mašnik počastit križ, pevci
takoj začnejo peti Očitanje. Zatem
gredo počastit križ vsi ostali.
 

Odkrivanje križa

Po odkritju
križa odgrne strežnik procesionalni križ, cerkovnik pa vse druge. Subdiakon, ki
bo nosil križ, se obleče med čaščenjem in proti koncu pride v prezbiterij.
Medtem prižge cerkovnik sveče na oltarju in na mizici, strežnika odgrneta
podvihan oltarni prt. Zatem se diakon odkrije, stopi do mizice, vzame z nje
burzo in purifikatorij ter ju odnese na oltar. Medtem prinese ceremonier misal
na evangeljsko stran in ga primakne h korporalu. Slednjič oba poklekneta pred
križem in gresta ob straneh na svoje mesto. Ceremonier nato postavi še posodico
za izplakovanje. Ob koncu čaščenja levita vstaneta in diakon odide h križu, poklekne,
ga vzame in ga spoštljivo nese na oltar. Medtem pokleknejo na obe koleni vsi
navzoči v prezbiteriju.
 

Počastitev sv. križa

d. Procesija
Mašnik
odide z levitoma pred oltar. Za njega stopi subdiakon s križem in strežnika s
svečnikoma. Le oni mirno stojijo, medtem ko drugi pokleknejo. Nato se začne
procesija, najprej gre subdiakon in strežnika, za njimi duhovščina, nazadnje pa
drug za drugim subdiakon, diakon in mašnik. Slednji trije so pokriti. H
kapelici odidejo po krajši poti, prvi trije se ustavijo pred vhodom, vsi drugi
pa vstopijo ter pokleknejo na obe strani. Mašnik in levita se odkrijejo že pred
vhodom, ko pridejo pred oltar pokleknejo in molijo. Medtem cerkovnik prižge
duhovščini in svetilcem sveče za procesijo. Zatem stopi diakon na podič, poklekne
in odpre tabernakelj, toda iz njega ne vzame Najsvetejšega, poklekne in se vrne
na plano. Zatem mašnik zažge kadilo v obeh kadilnicah, z eno pokadi
Najsvetejše, zatem ga obredar ogrne z velumom. Potem vsi trije vstanejo, mašnik
in subdiakon poklekneta na prvo stopnico, diakon pa nekoliko ob strani, vzame
kelih iz tabernaklja in ga spoštljivo izroči mašniku. Ta ga prejme z obema
rokama in se obrne proti ljudstvu, levita zamenjata mesti. Ko se to zgodi, se
vsi priklonijo in vstanejo. Pevci začno peti Kraljevo znamenje, križ….(Vexilla
Regis
), mašnik pa medtem polglasno moli. Procesija se razvije po daljši
poti, spredaj hodi subdiakon s križem in strežnika, za njimi pevci, duhovščina,
svetilci (naj jih bo od šest do osem), oba kadilničarja ter mašnik z levitoma.
Ti hodijo od vhoda v kapelico pod nebom. Ko pridejo do oltarja, subdiakon
postavi križ na mesto in odide v zakistijo, strežnika postavita svečnika na
mizico ter poklekneta. Drugi pokleknejo desno in levo, tako da so obrnjeni k
oltarju. Tako klečijo s prižganimi svečami, dokler ni mašnik použil vina s
svetim koščkom. Zatem vsi ugasnejo sveče in vstanejo, ter stojijo do konca. Ko
mašnik prispe do oltarja, diakon poklekne, odgrne konce veluma, se prikloni in
kleče prejme kelih z Najsvetejšim iz mašnikovih rok.  Nato vstane in počaka, da mašnik počasti
oltar, zatem postavi Najsvetejše na oltar, odveže traka, uravna pregrinjalo čez
kelih, poklekne in se dvigne. Mašnik medtem odda velum. Zatem zažge kadilo in
pokadi Najsvetejše, eden od kadilničarjev odide, drugi ostane.
Procesija
f. Sv.
maša s prej posvečeno hostijo
Po kajenju
pristopijo vsi trije k oltarju, tam pokleknejo. Subdiakon gre na desno stran
diakona, kjer ponovno poklekne.
III. Darovanje
Strežnik prinese vino
in vodo, diakon odkrije kelih. Ceremonier odnese pregrinjalo na mizico, zatem
diakon dvigne pateno in palo. Pateno nastavi z obema rokama mašniku, ki prime
kelih, ga nagne tako, da zdrkne hostija nanjo. Kelih postavi na korporal, toda
bolj na listno stran. Če se dotakne sv. hostije, si takoj splakne prste. Zatem
diakon poda pateno mašniku, ki jo sprejme z obema rokam ter spusti sv. hostijo
na korporal, pateno pa na korporal odloži. Nato diakon vzame kelih in vanj
takoj nalije vina in vode (brez blagoslova), subdiakon vrne vrčke, poklekne in
gre na mašnikovo levico, kjer poklekne. Diakon ne obriše keliha znotraj in ga
tudi ne poljubi, ko ga izroča mašniku. Ta ga postavi na korporal, diakon pa ga
pokrije.
IV. Kajenje
Sedaj se
vsi trije umaknejo malo iz sredine in mašnik zažge kadilo. Vsi pokleknejo,
potem mašnik pokadi darove, stoje pokadi križ, poklekne, pokadi oltar in moli.
Vedno kadar gre mimo Najsvetejšega, poklekne. Ko vrne kadilnico diakonu, moli: Accendat. Nato si mašnik na listni
strani umije roke, medtem mašnik nič ne moli. Sedaj se vsi trije vrnejo k sredi
oltarja. Diakon je na stopnici, subdiakon pa stoji. Na sredini pokleknejo.
Mašnik srednje sklonjen drži roke sklenjene na oltarju in tiho moli In spiriru…, nato poljubi oltar,
poklekne in se obrne, rekoč: Orate
fratres
…Ostalo nadaljuje po tihem. Suscipiat
ne moli.
V. Povzdigovanje
Po Orate fratres… diakon pristopi k misalu, ko pa začne mašnik peti Pater noster…. poklekne in stopi nazaj
na stopnico. Amen mašnik izgovori
tiho, potem pa nadaljuje glasno z razprostrtimi rokami Libera nos…, a se s pateno ne prekriža. Proti koncu te prošnje
levita poklekneta na zgornjo stopnico. Po prošnji mašnik poklekne, postavi
pateno pod sv. hostijo in jo z desnico dvigne v višino čez glavo, levica s
pateno pa sloni ves čas na oltarju. Medtem držita levita plašč, strežnik pa
raglja. Kajenje se vsekakor opusti. Zatem levita pristopita k mašniku, diakon
odkrije kelih, mašnik pa sv. hostijo nad kelihom prelomi na dri dele in enega
spusti vanj, to opravi brez križa in molitve. Diakon zopet pokrije kelih in
zatem vsi trije pokleknejo. Agnus Dei….
in poljub miru se opustita.
VI. Sveto obhajilo
Medtem ko
mašnik moli prošnjo, levita menjata mesti, zatem vsi skupaj pokleknejo. Mašnik
nato z vso pobožnostjo nadaljuje: Panem
caelestem
…, Domine, non sum dignus….
Vse kakor je običajno. Zatem subdiakon odkrije kelih, vsi trije pokleknejo.
Mašnik pobere drobce in jih otre v kelih, zatem položi pateno na oltar. Sedaj
prime kelih z obema rokama in zaužije vino s koščkom sv. hostije, ne da bi kaj
molil ali se pokrižal. Zatem mu subdiakon vlije vina in vode na prste, mašnik
nič ne moli in si takoj obriše prste in zaužije izplakovanje. Potem s
sklenjenimi rokami moli zadnjo prošnjo. Sedaj diakon zapre knjigo, jo odrine in
zamenja s subdiakonom mesto, strežnik odnese knjigo z oltarja. Medtem subdiakon
obriše in pokrije kelih, ga nese na mizico in se vrne na svoje mesto. Mašnik
ves čas čaka z sklenjenimi rokami, potem vsi trije vstanejo, pokleknejo proti
križu, se pokrijejo in odidejo v zakristijo. Po opravilu cerkovnik ugasne sveče
in ponovno odkrije oltar.
Prim.: Luskar, Anton 1944: Obredni priročnik.
Ljubljana: Mladinska knjiga, str.: 268-286.