V sedanjem okolju,
polnem filozofskega in moralnega relativizma, se, ko kdorkoli kritizira
objektivno nemoralno delovanje, kot je npr. splav, homoseksualnost, prešuštvo
itd., vedno najde kdo, ki na to odgovori
z besedami našega Odrešenika: »Ne sodite.«
polnem filozofskega in moralnega relativizma, se, ko kdorkoli kritizira
objektivno nemoralno delovanje, kot je npr. splav, homoseksualnost, prešuštvo
itd., vedno najde kdo, ki na to odgovori
z besedami našega Odrešenika: »Ne sodite.«
Seveda dobesedno in
izven konteksta vzeto razumevanje teh besed vodi do absurdnih sklepov. Če
namreč ne smemo moralno soditi dejanj drugih, nas to pripelje do sklepa, da
moralni principi ne smejo biti aplicirani v praksi, temveč ostati v sferi
teoretskega razglabljanja. To bi seveda pomenilo, da je vsakršna etika
nesmiselna kot standard človeškega delovanja, kar končno pripelje do popolnega
moralnega subjektivizma, kjer je vsak sebi merilo in sodnik. Gotovo je tak
način razmišljanja tudi eden izmed vzrokov za sedanje nemoralno stanje v naši
družbi.
izven konteksta vzeto razumevanje teh besed vodi do absurdnih sklepov. Če
namreč ne smemo moralno soditi dejanj drugih, nas to pripelje do sklepa, da
moralni principi ne smejo biti aplicirani v praksi, temveč ostati v sferi
teoretskega razglabljanja. To bi seveda pomenilo, da je vsakršna etika
nesmiselna kot standard človeškega delovanja, kar končno pripelje do popolnega
moralnega subjektivizma, kjer je vsak sebi merilo in sodnik. Gotovo je tak
način razmišljanja tudi eden izmed vzrokov za sedanje nemoralno stanje v naši
družbi.
Ker je zgoraj omenjeno
razumevanje Kristusovih besed pogosto uporabljeno proti kristjanom, ki želijo
braniti osnove krščanske etike in tako pričevati za resnico, si oglejmo
Odrešenikove besede v kontekstu.
razumevanje Kristusovih besed pogosto uporabljeno proti kristjanom, ki želijo
braniti osnove krščanske etike in tako pričevati za resnico, si oglejmo
Odrešenikove besede v kontekstu.
Omenjeni Kristusov
izrek je del govora na gori, kjer nas Gospod uči poti do popolnosti. Potem ko
pove blagre, obsodi umor, prešuštvo in krivo pričanje ter nam zaukaže ljubiti
svoje bližnje, obrazloži tudi krščanski pogled na obsojanje soljudi. Naroči
nam, naj ne nepošteno in zlobno obsojamo drugih, saj se bo to obrnilo proti
nam: »S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero
merite, s takšno se vam bo merilo.«
izrek je del govora na gori, kjer nas Gospod uči poti do popolnosti. Potem ko
pove blagre, obsodi umor, prešuštvo in krivo pričanje ter nam zaukaže ljubiti
svoje bližnje, obrazloži tudi krščanski pogled na obsojanje soljudi. Naroči
nam, naj ne nepošteno in zlobno obsojamo drugih, saj se bo to obrnilo proti
nam: »S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero
merite, s takšno se vam bo merilo.«
Hinavsko je namreč
obsojati napake pri drugih, ki jih ne vidimo pri sebi: »Kaj vendar gledaš iver
v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš
reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno
v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno
videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«
obsojati napake pri drugih, ki jih ne vidimo pri sebi: »Kaj vendar gledaš iver
v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš
reči svojemu bratu: ›Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,‹ če imaš sam bruno
v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno
videl odstraniti iver iz očesa svojega brata.«
Ko gre za dvoumna dejanja, ki jih je možno razlagati na več načinov, moramo biti vsekakor
previdni pri negativni razlagi, kolikor je to mogoče.
Vendar ko se soočamo z ukrepi očitno v nasprotju z načeli morale, je naša dolžnost, da taka
dejanja strogo in jasno obsodimo.
previdni pri negativni razlagi, kolikor je to mogoče.
Vendar ko se soočamo z ukrepi očitno v nasprotju z načeli morale, je naša dolžnost, da taka
dejanja strogo in jasno obsodimo.
Sveti Avguštin pojasnuje omenjeni evangeljski odlomek na sledeči način: »Zdi
se mi, da je Gospodov ukaz tu ta, da v dejanjih drugih, ko so le-ta dvoumna,
vedno skušamo najti dobro. Ko pa smo soočeni z absolutno slabimi dejanji, kot
je prešuštvo, blasfemija in podobno, pa nam seveda dovoljuje, da ta dejanja
obsodimo….«
se mi, da je Gospodov ukaz tu ta, da v dejanjih drugih, ko so le-ta dvoumna,
vedno skušamo najti dobro. Ko pa smo soočeni z absolutno slabimi dejanji, kot
je prešuštvo, blasfemija in podobno, pa nam seveda dovoljuje, da ta dejanja
obsodimo….«
V neki drugi pridigi pravi veliki svetnik in učitelj podobno: » Ko imamo opraviti z dejanji drugih , katerih nameni so znani le Bogu, neznani pa nam, takrat obsojamo druge v našo lastno pogubo. Ko pa govorimo o absolutno zlih dejanjih, takrat je naša dolžnost, da jih obsodimo z vso jasnostjo in odločnostjo. Vendar naša obsodba ne sme izvirati iz sovraštva, temveč iz ljubezni – sovražiti ne smemo grešnika, temveč greh.« Kajti če takega grešnika ne obsodimo, potem implicitno njegov greh potrjujemo in ga pravzaprav spodbujamo na poti pogube. Evangelij torej ne pravi, da se moremo vzdržati vsakega obsojanja, temveč naj se pri tem ravnamo po pravilu, ki nam ga je dal sam Odrešenik: »Ne sodite po videzu, ampak sodite s pravično sodbo.«
Zato lahko sklenemo, da se tisti (žal tudi mnogi kristjani!), ki želijo Odrešenikove besede razumeti v smislu, da ne smemo obsojati tudi najhujših moralnih pregreh, kar v praksi pripelje v čedalje hujšo nemoralnost, ki smo ji priča, preprosto motijo.
prirejeno po: Luiz Sérgio Solimeo, Is
It Never Licit to Judge Others?
It Never Licit to Judge Others?