Calix
benedictionis, cui benedicimus, nonne communicatio sanguinis Christi est et
panis quem frangimus, nonne participatio corporis Domini est? Quoniam unus panis, unum corpus multi sumus,
omnes qui de uno pane participamus. (1 Kor 10, 16-17) – SSP
(2003)
benedictionis, cui benedicimus, nonne communicatio sanguinis Christi est et
panis quem frangimus, nonne participatio corporis Domini est? Quoniam unus panis, unum corpus multi sumus,
omnes qui de uno pane participamus. (1 Kor 10, 16-17) – SSP
(2003)
Mar kelih blagoslova, ki ga blagoslavljamo, ni
udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri
Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo,
ker smo vsi deležni enega kruha. (1 Kor 10, 16-17) –
VLC (1592)
udeležba pri Kristusovi krvi? Mar kruh, ki ga lomimo, ni udeležba pri
Kristusovem telesu? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je veliko, eno telo,
ker smo vsi deležni enega kruha. (1 Kor 10, 16-17) –
VLC (1592)
Sveta Mati Cerkev že od
svojih začetkov skrbi za uresničevanje Gospodovega naročila: Hoc facite in meam
commemorationem! (prim. Lk 22, 19) To počne tako, da dan za dnem po rokah
svojih duhovnikov ohranja Najsvetejše na naših oltarjih, zbira vernike k
temeljnemu opravilu krščanstva, k obhajanju svete Evharistije, ki je in ki bi
morala biti ter ostati temelj naše vere in življenja. Sveta Evharistija bi
zares morala biti Sonce našega življenja, kot je dejal blaženi mučenec Alojzij
Grozdé.
svojih začetkov skrbi za uresničevanje Gospodovega naročila: Hoc facite in meam
commemorationem! (prim. Lk 22, 19) To počne tako, da dan za dnem po rokah
svojih duhovnikov ohranja Najsvetejše na naših oltarjih, zbira vernike k
temeljnemu opravilu krščanstva, k obhajanju svete Evharistije, ki je in ki bi
morala biti ter ostati temelj naše vere in življenja. Sveta Evharistija bi
zares morala biti Sonce našega življenja, kot je dejal blaženi mučenec Alojzij
Grozdé.
Da bi mogli najsvetejšo
skrivnost trans-substanciacije kruha in vina v presveto Telo in Kri našega
Gospoda opravljati kar se da spoštljivo, častno in Bogu primerno, pa so kristjani
od prvih začetkov za mašne daritve uporabljali posebej okrašeno sakralno
posodje.
skrivnost trans-substanciacije kruha in vina v presveto Telo in Kri našega
Gospoda opravljati kar se da spoštljivo, častno in Bogu primerno, pa so kristjani
od prvih začetkov za mašne daritve uporabljali posebej okrašeno sakralno
posodje.
Kelih
in patena
in patena
Patena, katere ime
izhaja oz grške besede za krožnik oz. skledo
patane, je posvečen pladenj, navadno okrogle oblike, na katerega med sveto
mašo duhovnik položi Presveto Telo in mora biti narejen iz zlata ali srebra ali
drugega vrednega in spoštovanega materiala ali pa vsaj pozlačena. Prvi
kristjani naj bi patene izdelovali iz stekla, saj je bilo tedaj vredno pravo
premoženje. Od časa cesarja Konstantina pa naj bi bile v veljavi takšne,
kakršne poznamo še danes.
izhaja oz grške besede za krožnik oz. skledo
patane, je posvečen pladenj, navadno okrogle oblike, na katerega med sveto
mašo duhovnik položi Presveto Telo in mora biti narejen iz zlata ali srebra ali
drugega vrednega in spoštovanega materiala ali pa vsaj pozlačena. Prvi
kristjani naj bi patene izdelovali iz stekla, saj je bilo tedaj vredno pravo
premoženje. Od časa cesarja Konstantina pa naj bi bile v veljavi takšne,
kakršne poznamo še danes.
Kelih, ime izhaja iz
latinske besede calix, kar pomeni
vinska čaša. Je edina posoda, ki jo omenjajo vsi štirje evangeliji. V njem
grešno postane sveto, človeško božansko in vino Kri. Izdelan je lahko iz
dragocenih in trdnih snovi, kakor tudi patena, kot so zlato, srebro in baker,
ki glede na svoje lastnosti in pomen ustrezajo uporabi pri sveti liturgiji. Ne
glede na material je kelihom skupno to, da morajo biti vsaj notranji deli pozlačeni.
latinske besede calix, kar pomeni
vinska čaša. Je edina posoda, ki jo omenjajo vsi štirje evangeliji. V njem
grešno postane sveto, človeško božansko in vino Kri. Izdelan je lahko iz
dragocenih in trdnih snovi, kakor tudi patena, kot so zlato, srebro in baker,
ki glede na svoje lastnosti in pomen ustrezajo uporabi pri sveti liturgiji. Ne
glede na material je kelihom skupno to, da morajo biti vsaj notranji deli pozlačeni.
Monštranca,
ciborij in piksida
ciborij in piksida
Monštranca, ime izhaja
iz latinskega glagola monstrare – kazati, je liturgična posoda za čaščenje
Najsvetejšega. Adoracija Najsvetejšega zakramenta se je razvila šele v poznem
srednjem veku, v 14. stoletju. Nastala je z namenom, da ponazori resnično
prisotnost Kristusa med nami, torej Boga, skritega v Najsvetejšem zakramentu, v
koščku kruha in to vse dni do konca sveta. Hkrati pa monštranca kristjane vabi,
da postanemo žive monštrance, živi pričevalci za Kristusa v svetu. Navadno so
narejene iz najdragocenejše snovi, torej zlata ali tudi iz slonove kosti. Skozi
vsa stoletja so bile bogato okrašene in umetniško izdelane, pogosto v obliki
sonca oz žarkov, ki sijejo iz hostije.
iz latinskega glagola monstrare – kazati, je liturgična posoda za čaščenje
Najsvetejšega. Adoracija Najsvetejšega zakramenta se je razvila šele v poznem
srednjem veku, v 14. stoletju. Nastala je z namenom, da ponazori resnično
prisotnost Kristusa med nami, torej Boga, skritega v Najsvetejšem zakramentu, v
koščku kruha in to vse dni do konca sveta. Hkrati pa monštranca kristjane vabi,
da postanemo žive monštrance, živi pričevalci za Kristusa v svetu. Navadno so
narejene iz najdragocenejše snovi, torej zlata ali tudi iz slonove kosti. Skozi
vsa stoletja so bile bogato okrašene in umetniško izdelane, pogosto v obliki
sonca oz žarkov, ki sijejo iz hostije.
Ime ciborij izhaja iz
latinske besede za hrano cibus, za
Hrano življenja. Namenjen je hrambi večjega števila posvečenih hostij v
tabernaklju in se je razvil iz pikside (gr. pyxis
– škatla) v 13. stoletju, ki je danes namenjena predvsem za obhajanje
(bolnikov) izven maše. Ciborij ima podobno obliko kot kelih, navadno ima le
večjo in širšo kupico, ima pa tudi poseben pokrov s križcem na vrhu,
tradicionalno je pokrit tudi z velumom bele barve, kar simbolizira Kristusovo
nedolžnost in vstajenje, pa tudi veselje.
latinske besede za hrano cibus, za
Hrano življenja. Namenjen je hrambi večjega števila posvečenih hostij v
tabernaklju in se je razvil iz pikside (gr. pyxis
– škatla) v 13. stoletju, ki je danes namenjena predvsem za obhajanje
(bolnikov) izven maše. Ciborij ima podobno obliko kot kelih, navadno ima le
večjo in širšo kupico, ima pa tudi poseben pokrov s križcem na vrhu,
tradicionalno je pokrit tudi z velumom bele barve, kar simbolizira Kristusovo
nedolžnost in vstajenje, pa tudi veselje.
