Cerkev goji veliko spoštovanje do Telesa in Krvi našega Gospoda Jezusa
Kristusa in zato skrbi, da se noben delček te nebeške hrane ne izgubi ali
nenamerno oskruni. Sveti tridentinski cerkveni zbor uči, da je tudi najmanjši
delček posvečene hostije Telo in Kri, Duša in Božanstvo Našega Gospoda Jezusa
Kristusa, ki je substancialno navzoč v tem zakramentu.

Zato si po delitvi svetega obhajila mašnik pri drugi abluciji purificira
prste, ki so se dotikali Najsvetejšega, najprej z vinom in nato še z vinom in
vodo. Do takrat drži prste skupaj med vsemi opravili in jih loči le »na
varnem«, saj je pred tem z njimi držal Najsvetejše pri spremenjenju. To lahko
opazimo pri nevsakdanji drži keliha pri velikem povzdigovanju oz. spremenjenju
vina, odpiranju tabernaklja, držanju ciborija in ostalih opravilih, ki jih
duhovnik vrši pri sveti maši. Duhovniki in diakoni, ki obhajajo ljudi med sveto
mašo in izven nje, pa za ablucijo uporabljajo posebno kupico za izmivanje, da
bi očistili prste delčkov svetih hostij.

To je majhna posodica z vodo, ki stoji ob tabernaklju. Po delitvi svetega
obhajila izven maše si delivec, to je duhovnik ali diakon, ko prinese ciborij nazaj v
tabernakelj, pomoči palec in kazalec v vodo, ki je v posodici, obriše prsta v
purifikatorij in odide v zakristijo.