Rolando Rivi


Rolando
Marija Rivi se je rodil 7. januarja 1931 v kraju San Valentino kot drugi od
treh sinov Roberta in Albertine Rivi. Jeseni leta 1942 je vstopil v semenišče v
Maroli, a ga je moral čez dve leti zaradi nemške okupacije zapustiti. Kljub
vsemu se je tudi doma poskušal vesti in počutiti kot semeniščnik, tudi tako, da
je nosil talar. Svoje dneve je preživljal ob študiju, sveti maši, rožnem vencu
in tabernaklju. V tistih časih je bilo to zelo nevarno, saj je divjal hud boj proti
veri in pobijanje duhovnikov je bilo nekaj vsakdanjega. Starša, ki sta bila
prestrašena zaradi sovraštva partizanov, sta mu predlagala, da bi odložil
talar. Odgovoril jima je: » Zakaj? Kaj
delam napak, če ga nosim? Ne želim ga odložiti. Študiram za duhovnika in to
oblačilo je znak, da sem Jezusov.«
Javna pripadnost Kristusu ga je stala
življenja. Skupina partizanov ga je 10. aprila 1945 odpeljala in ga tri dni
tepla, mučila in zasmehovala. 13. aprila so ga, ko si je sam izkopal grob,
usmrtili z dvema streloma iz pištole. Iz njegovega svetega talarja so nato
naredili nogometno žogo.


13.
marca t.l. je papež Frančišek izdal ukaz Kongregaciji za zadeve svetnikov naj
pospeši delo v zvezi z razglasitvijo Rivija kot mučenca. Za Blaženega bo
razglašen 5. oktobra v Modeni.

Kmalu blaženi Rolando Rivi je dober zgled vsem duhovnikom, ki se prevečkrat sramujejo svojega duhovniškega oblačila. Če je Rivi pri svojih štirinajstih letih bil dovolj trden, da ga je obdržal v burnih vojnih časih, ga lahko naši duhovniki še toliko bolj nosijo v času, ko je verska svoboda zagotovljena po ustavi.