Liturgična oblačila škofov in papeža


Škof ima pri slovesnih
mašah poleg navadnih mašnih oblačil še svoja posebna škofovska znamenja. Ta so:
1. Posebna liturgična
obutev. V Rimu so pri liturgiji nosili lepšo obutev že v 6. stoletju. Ko pa se
je rimska liturgija pričela širiti v severne in zahodne dežele, so škofje tudi
tam prevzeli navado po nošnji lepše obutve (sandalia). V 13. stoletju so ta obuvala
izdelovali iz usnja, kasneje pa iz svile. Od navadnih čevljev se ločijo po
izbiri blaga, barve in okrasju, nikakor pa po obliki. Škofje oblečejo pri
slovesnih opravil tudi posebne nogavice (caligae), ki so v liturgični barvi
tistega dne. 

2. Prstan. V Španiji so
škofje nosili prstane že v 7. stoletju, v 9. pa so ta običaj sprejeli v
frankovskih deželah. Od 12. stoletja dalje je prstan splošni del
pontifikalne  oprave. Simbolizira zvezo
med škofom in škofijo (diecezo) in je tudi pečat, ki kaže na pravo vero.

3. Pektoral (crux
pectoralis). V prvih stoletjih krščanstva so duhovniki in laiki na prih nosili
kapsule z relikvijami ali pa reki iz Svetega Pisma. Te kapsule so imele večkrat
podobo križa. Iz tega se je razvil zlati križ, ki ga škofje nosijo na verižicah
ali vrvicah. Od 13. stoletja pa je običajen liturgični okrasek pri
pontifikalnih svetih opravilih. 

4. Levitska oblačila
(dalmatika in tunicella). Že na upodobitvah iz 3. stoletja lahko vidimo škofa,
ki ima pod penulo dalmatiko. Od 12. stoletja dalje nosijo škofje pod kazulo
tunicello kot znamenje, da so v njih združeni vsi redovi mašniškega posvečenja.

tunicela
dalmatika

5. Liturgične rokavice
(chirothecae). Že v 10. stoletju so v frankovskih deželah začeli škofje pri
sveti liturgiji uporabljati rokavice. Želeli so narediti škofovsko obleko še
bolj sijajno. Do 13. stoletja  so imeli
samo bele rokavice, kasneje pa so jim dali barvo liturgičnega dneva ali
praznika, čeprav se pri črnih mašah ne uporabljajo (missa requiem). Rokavice
krasijo z vezeninami .

6. Mitra. Kot
liturgično pokrivalo služi že vsaj od 12. stoletja. V začetku je imela obliko
stožca, ko pa so vrh tega stožca potlačili, sta nastala dva roglja (cornua).
Mitre krasijo z zlatom in biseri. V liturgični molitvi se imenuje mitra čelada
zveličanja, ker je v dveh rogljih simbol Stare in Nove zaveze. 

7. Pastirska palica
(baculus pastoralis). V Španiji so škofje že v 6. stoletju nosili posebno
pastirsko palico. Splošni liturgični značaj je dobila v 11. stoletju.  Prvotno je imela obliko črke »T«, od 11.
stoletja pa so na vrhu zakrivljene. 
Papež naj pri maši ne bi nosil pastorala, pač pa nosi posebno palico v
obliki križa le pri posvečevanju cerkva ali otvoritvi svetih vrat. Palica je
simbol višje pastirske oblasti.

8. Palij. V sedanji
obliki je palij okrogla, belo-volnena ovratnica, široka približno tri prste,
pretkana s črnimi križci z dvema trakovoma, ki padata eden spredaj (na prsi),
drugi zadaj (na hrbet). Papeži so nosili palije kot insignije že v 6. stoletju;
dajali so ga tudi tistim škofom, ki so jih želeli posebno odlikovati. Od srede
9. stoletja je palij simbol nadškofovske jurisdikcije. Palije tkejo iz volne
dveh jagnjet, ki jih blagoslovijo na praznik sv. Neže v cerkvi, ki ji je v Rimu
posvečena. Posvetijo jih po večernicah pred praznikom sv. Petra in Pavla in jih
hranijo v pozlačeni srebrni skrinjici v konfesiji sv. Petra.

9. Rationale. Nekateri
škofje imajo pravico, da nosijo na vrhu kazule (na ramenih) poseben okrasek.
Prvotno, v 11. stoletju, so ga oblikovali po vzoru palija. Rationale ni simbol
duhovne oblasti, ampak častni znak.

10. Cappa magna, moceta
in manteleta.  a)V stolnico k slovesni
sv. maši pride škof ogrnjen z velikim plaščem (cappa magna), ki ima vlečko. b)
V druge cerkve svoje škofije pa gre z moceto (mozzeto – mutilatum), ki je skrajšana
cappa magna. Pokriva ramena in je spredaj zapeta, zadaj pa ima prišito
kapico.  c) V tuji škofiji nosi manteleto
(mantellum) vrh roketa. Ta sega do kolen in je spredaj odprta, pri vratu
zapeta, ob straneh pa ima zarezi, skozi katere vtakne roke.

cappa magna

 

manteleta

moceta
11. Nadškofovski križ.
Pred papežem nosijo križ v cerkvi in zunaj nje. Od 13. stoletja ima to pravico
tudi nadškofje. V cerkev gre strežnik v sprevodu tako, da je podoba križanega
obrnjena proti  nadškofu. 

12. Razen škofov smejo
s posebnim dovoljenjem pri slovesnih mašah pontifikalna oblačila nositi tudi
nekateri opati, prelati in prošti (v Sloveniji celjski opat, dravograjski
prošt, novomeški prošt, konjiški arhidiakon,…). To je veljalo vse do leta 1962.
13. Papež ima pri
slovesnih mašah poleg škofovskih še dvoje posebnih oblačil. a) Subcinktorij
(subcinktorium), ki je zelo podoben maniplu; nosi se ob pasu, nataknjen na
cingulum. Prvotno je držal štolo ob pas, sedaj pa je le še za okras. b) Fanon
(fano), ki je ovalen, iz svile izdelan ovratnik, v sredi izrezan, zložen iz
dveh pol. Obleče se na albo, potem pa se 
vrhnja pola razprostre čez kazulo.

fanon

subcinktorij 

kardinal Rode darujejo pontifikalno mašo v Griciglianu