“Nadškof tega ne dovoli!”

“Dodatnega javnega obhajanja svete maše po izredni obliki rimskega misala na ozemlju nadškofije ne dovoli.”

Pred časom smo se na vas obrnili s prošnjo za molitveno devetdnevnico, da bi nas lahko obiskali bogoslovci Mednarodnega semenišča svetega Petra iz Wigradzbada. Obrnili smo se na obe slovenski nadškofiji in dobili negativen odziv. Ker se vas je veliko obrnilo na nas, kako je sedaj s tem obiskom, prilagam našo prošnjo ter odgovore, ki smo jih bili deležni.

Posebej žalostno je zaradi dejstva, da Bratovščina svetega Petra (FSSP) poseduje dekret Svetega Očeta, ki poudarja njihovo poslanstvo v Cerkvi. Med drugim je njihovo poslanstvo skrb za vernike, ki jih navdihuje in duhovno gradi tradicionalna sveta maša ter pobožnosti in zakramenti vezani nanjo. Pri celotni stvari pa je najbolj strašljiv odnos, ki so ga naši pastirji pokazali do semeniščnikov, bodočih duhovnikov svete Cerkve, in jim s tem “odločnim NE” onemogočili možnost mednarodnih pastoralnih izkušenj kar je bil osnovni namen obiska: spoznati vernike, obhajati mašo in vernike navdihovati s katehezo. Na kratko bi lahko opisali te dve korespondenci s stavkom “Ko besede, polne pastoralnosti in sinodalnosti, ostanejo samo besede”.

Prošnja na Nadškofijo Ljubljana (18. 12. 2022):

Spoštovani gospod Nadškof!

Ponovno se na Vas obračam s prošnjo. Pred kratkim sem bil v kontaktu z bogoslovcem Kryštofom Smyčko, FSSP, iz mednarodnega semenišča sv. Petra, Wigratzbad, Nemčija. To je bogoslovno semenišče Duhovniške bratovščine svetega Petra (FSSP). Gre za skupnost duhovnikov papeškega reda, ki jo je sv. Janez Pavel II. ustanovil leta 1988 z namenom skrbi za duhovnike in vernike navezane na tradicionalno bogoslužje. Papež Frančišek pa je duhovniški bratovščini, po izdaji dokumenta Traditionis custodes, izdal poseben dekret s katerim ohranja njihovo redovno duhovnost in apostolat nespremenjen.

Po nekaj izmenjavah mailov in klicu je predlagal, da bi nekaj bogoslovcev (predvsem tistih slovanskega rodu, Kryštof je namreč čeh) skupaj z enim predstojnikom prišli v Slovenijo. Spoznati želijo vernike, ki jim je blizu tradicionalna sveta maša. Glede na njihovo izpitno obdobje in praznike sva ugotovila, da je edini možen termin od 10. do 12. marca 2023. To je vikend 3. postne nedelje.

Ker želimo te dogodke javno oznaniti in povabiti vernike, Vas prosim za dovoljenje, da bi smeli obhajati svete maše po izredni obliki rimskega misala. Daroval naj bi jih vice-rektor bogoslovja p. Bernward Deneke, FSSP. Ker pričakujem, da bo v primeru obiska veliko zanimanje vernikov iz celotne Slovenije, bi prosil, da bi smele biti te svete maše darovane v eni od večjih ljubljanskih cerkva (Sv. Jakob, Srce Jezusovo, Sv. Jožef ipd.). Po Vašem dovoljenju bom stopil v kontakt z župniki in predstojniki svetišč, da poizvem o možnosti uporabe cerkva in se dogovorim podrobnosti.

Okviren plan obiska:

–          Petek, 10. 3. 2023:

o   Prihod v popoldanskih urah, namestitev in ogled Ljubljane.

o   Večerna (zasebna) sv. maša in srečanje z mladimi.

–          Sobota, 11. 3. 2023:

o   Dopoldne: obisk Gorenjske (Brezje, Bled).

o   Popoldne: cca. 16.00 sveta maša.

o   Po maši daljša kateheza in druženje z verniki.

–          Nedelja, 12.3.2023:

o   Jutranja sveta maša.

o   Kosilo in odhod.

V čast bi mi bilo, če bi vice-rektorja in bogoslovce osebno sprejeli tudi Vi, ali če to ni mogoče, eden Vaših namestnikov, da lahko tudi to umestimo v urnik obiska. Prav tako so izrazili željo po srečanju s slovenskimi bogoslovci, za kar predvidevam, se moram obrniti na Rektorja ljubljanskega semenišča.

Prosim za ugodno rešitev naše prošnje in Vas lepo pozdravljam. Prosim za pisno dovoljenje, da se lahko po novem letu lotimo vseh priprav in rezervacij.

Hvaljen Jezus.

Matevž Hribernik

Odgovor iz Nadškofije Ljubljana (25. 1. 2023):

Spoštovani g. Matevž Hribernik,

hvala za Vaše vprašanje oz. prošnjo glede obiska bogoslovcev in vodstva 

bogoslovnega semenišča Duhovniške bratovščine svetega Petra (FSSP) v Sloveniji.

Gospod nadškof Stanislav Zore je za mnenje povprašal ostale slovenske škofe, ker se, kot veste, v ljubljanskem semenišču vzgajajo bogoslovci vseh slovenskih škofij. Škofje so bili soglasni, da srečanja njihovih bogoslovcev z bogoslovci bogoslovnega semenišča Duhovniške bratovščine svetega Petra (FSSP) ne dovolijo.

V razlagi kongregacije za bogoslužje Responsa ad dubia z dne 4. decembra 2021 je zapisano, da Motuproprij Traditionis custodes jasno izraža voljo, da se, kar vsebujejo liturgične knjige, ki sta jih razglasila sveta papeža Pavel VI. in Janez Pavel II. v skladu z odloki II. vatikanskega cerkvenega zbora, priznava kot edini izraz lex orandi rimskega obreda. Zato je absolutno zaželeno, da to željo svetega očeta delijo duhovniki, posvečeni po objavi motuproprija.”

Ker si krajevni škof, ki je moderator, spodbujevalec in varuh vsega bogoslužnega življenja, mora v svoji škofiji prizadevati za vrnitev k enotni obliki obhajanja (prim. Pismo papeža Frančiška škofom vsega sveta, ki spremlja apostolsko pismo – motuproprij Varuhi tradicije), je nadškof Zore v pastoralni skrbi za skupino vernikov, ki jih privlači obhajanje bogoslužja po Rimskem misalu, ki ga je razglasil sv. Janez XXIII. leta 1962, kot izjemo določil cistercijansko opatijo Stična in imenoval svojega delegata za obhajanje svete maše po tem obredu. Dodatnega javnega obhajanja svete maše po izredni obliki rimskega misala na ozemlju nadškofije ne dovoli.

Bogoslovcem in vodstvu semenišča Duhovniške bratovščine svetega Petra je pripravljen dovoliti zasebno obhajanje svete maše po njihovem obredu v eni izmed naših cerkva po dogovoru.

Vse dobro in lep pozdrav,

Boštjan Prevc, tajnik

Odgovor na Nadškofijo Ljubljana (25. 1. 2023):

Hvala za odgovor gospod Prevc,

ki me je pretresel in razočaral. Zato bi rad nekaj stvari izpostavil in dal v ponovni razmislek. Duhovniška bratovščina je prejela s strani papeža Frančiška dekret, ki potrjuje in dovoljuje njihovo delovanje, kjub splošnim omejitvam: https://fssp.com/decree/. Po odgovoru imam občutek, da se jih tretira kot kužne nalezljive bolezni in me to zelo žalosti.  

Ko gre za obhajanje zasebne svete maše, glede na dekret, duhovniki bratovščine dovoljenja ordinarija sploh ne potrebujejo. Za javno obhajanje, pa je potreben dogovor z ordinarijem. Ker gre za izjemen in predvsem redek dogodek, ki bi prinesel veliko evangeljskega veselja v srca mnogih, sem v sinodalnem duhu pričakoval pozitiven odgovor. Saj kot pravi sklepni dokument sinode v Sloveniji: “Prav tako je potrebno prisluhniti skupinam vernikov, ki kličejo po tradicionalnem bogoslužju in se počutijo izključene.” in “Odprimo naša občestva! Gojimo kulturo dialoga, poslušanja in medsebojnega sprejemanja, da se bo vsakdo počutil sprejetega. Ohranimo naklonjenost do oddaljenih, kljub njihovim posebnostim. Začenjajmo pogovor o temeljnih vprašanjih vere.”.

Nekako tudi ne razumem, kakšna je povezava Response in Motuproprija s srečanjem z našimi bogoslovci? Gre za fante podobne starosti, ki se vsi pripravljajo na duhovniški poklic, v tem oziru se mi je zdelo smiselno tudi to, vsekakor pa to ni bistveni del te naše prošnje. Bistveni del je obhajanje svete maše skupaj z verniki in izvajanje kateheze. Za te bogoslovce to pomeni neprecenljive in kvalitetne pastoralne izkušnje z ljudmi iz obrobja, kakor nas spodbuja papež Frančišek.

Če bi gospod nadškof rajši kominiciral direktno s predstojnikom, prosim spročite, da jih lahko usmerim. Njihova glavna skrb je bila jezikovna bariera, zato sem jaz stopil v stik z vami. Z njimi komuniciram v angleščini, lahko pa tudi v nemščini, francoščini ali italjanščini.

Vse dobro in lep pozdrav,

Matevž Hribernik

Prošnja na Nadškofijo Maribor (30. 1. 2023):

Spoštovani gospod nadškof!

Pred časom sem stopil v kontakt z bogoslovci Duhovniške bratovščine svetega Petra iz nemškega Wigratzbada. Gre za skupnost duhovnikov papeškega reda, ki jo je sv. Janez Pavel II. ustanovil leta 1988 z namenom skrbi za duhovnike in vernike navezane na tradicionalno bogoslužje. Papež Frančišek pa je duhovniški bratovščini, po izdaji dokumenta Traditionis custodes, izdal poseben dekret s katerim ohranja njihovo redovno duhovnost in apostolat nespremenjena. https://fssp.com/decree/.

Bogoslovci slovanskega rodu so izrazili željo po obisku Slovenije, skupaj še z enim predstojnikom, da spoznajo našo deželo, predvsem da spoznajo vernike, ki nas navdihuje tradicionalno bogoslužje. Glede na njihovo izpitno obdobje in praznike smo ugotovili, da je edini možen termin od 10. do 12. marca 2023. To je vikend 3. postne nedelje.

Ker bi radi obhajal javne svete maše in povabili vernike, potrebujejo dovoljenje ordinarija za obhajanje svete maše. Če bi bilo mogoče, bi radi uporabili cerkev sv. Alojzija v Mariboru, ki ima za našo skupnost posebno sentimentalno vrednost, saj so bile v njej darovane prve svete maše, po usus antiquor, po izidu Summorum Pontificum, pokojnega papeža Benedikta XVI. Če to ni mogoče, z veseljem sprejmemo drugo primerno cerkev.

Z veseljem se z Vami osebno srečam in predstavim našo prošnjo, ob tem pa tudi rade volje predstavim dogajanje z našo skupnostjo in tradicionalnim obredjem v Sloveniji, ki je velikokrat podvrženo predsodkom. Prosim, predlagajte termin.

Prosim za ugodno rešitev naše prošnje in Vas lepo pozdravljam. Zaradi potrditve termina in s tem povezanih priprav, prosim za odgovor najkasneje do 9. 2. 2023.     

Vse dobro in lep pozdrav,

Matevž Hribernik

Odgovor iz Nadškofije Maribor (6. 2. 2023):

Spoštovani gospod Matevž,

gospod nadškof Alojzij Cvikl v zvezi s vašo poslano pošto sporoča, da se lahko prezbiter, član Duhovniške bratovščine sv. Petra vedno obrne neposredno na njega ali na naslov mariborske nadškofije in prosi, da sme na ozemlju mariborske nadškofije, bodisi osebno, ali skupaj z  verniki (bogoslovci), ki bodo prišli z njim, opravi obred najsvetejše daritve v skladu s predpisi katoliške Cerkve.

Kolikor bi to ne bilo možno v cerkvi sv. Alojzija, kot predlagate, bo nadškof, skupaj s sodelavci, iskal drugo primerno svetišče.  

Kar se tiče vaše želje, da bi bila ta sv. maša javna in v naprej oznanjena, nadškof tega ne dovoli, saj povsem soglaša z drugimi slovenskimi škofi, ki so glede tega sprejeli sklep in so določili, da je Stična kraj, kjer se lahko verniki, ki to želijo, udeležijo sv. maše po obredu Misala, kot ga je določil sv. papež Janez XXIII.

Hvala za vaše razumevanje in pozdrav.  

Janez Lesnika, kancler